Kanaanci so v bronasti dobi, med 3500 in 1500 pred našim štetjem, živeli na današnjem območju Izraela, Libanona, Jordanije in dela Sirije. Skupina znanstvenikov zbranih okrog Rona Pinhasija z oddelka za evolucijsko antropologijo na univerzi na Dunaju in Davida Reicha z ameriškega Harvarda pa je želela ugotoviti, kako podobna je bila genetska slika prebivalcev tega dela Sredozemlja, saj so tvorili relativno ozek in enoten kulturni prostor v takratnih tam ležečih polisih.

Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, so se znanstveniki lotili genetske slike s petih arheoloških najdišč oziroma pokopališč s cele regije, kjer je bilo najdene predmete možno povezati s Kanaanci in njihovo kulturo. Znanstveniki so razkrili relativno pregledno in neverjetno enotno genetsko sliko tamkajšnjega prebivalstva v bronasti dobi. Ob ljudeh, ki so bili v regiji očitno že tisočletja, so potrdili predvsem priselitev ljudi z območja Kavkaza, z območja današnje Armenije ter ljudi z območja gorovja Zagros, ki v večjem delu leži na severozahodu današnjega Irana.

Na osnovi genetske slike znanstveniki trdijo, da se je priseljevanje z omenjenih območij v Kanaan začelo že 4500 let pred našim štetjem in je trajalo do konca bronaste dobe. Dobljena slika potrjuje, da 2000 let pred našim štetjem na tem območju ni vladal le enoten kulturni prostor, ampak tudi zelo podobna genetika med ljudmi, ki jo je dandanes še vedno moč najti med prebivalci teh območij. V zadnjih 3000 letih se je genetska slika močno premešala in je po zagotovili Pinhasija ni več moč točno določiti.