Koronavirus je povsod po svetu prodrl v domala vse pore javnega in zasebnega življenja, zanj niso ovira niti kaznilniški zidovi. V zaporih je izbruh katere koli nalezljive bolezni lahko usoden, tako za kaznjence kot tudi za paznike. Po podatkih nizozemske nevladne organizacije Penal Reform International (PRI) predstavlja več kot 11 milijonov zapornikov v 121 državah pomembno žarišče covida-19. Druga nevladna organizacija Justice Project Pakistan, ki vsak dan zbira in beleži število žrtev pandemije v teh ustanovah po svetu, je do minulega torka naštela 36.916 okuženih zapornikov v 60 državah, v 27 od teh pa jih je umrlo 705. Te številke so nepopolne in razpoložljivi podatki tudi v najbolj transparentnih državah niso zanesljivi, pravi Catherine Heard, direktorica britanskega World Prison Research Programme, ki meni, da so številke precej nižje od realnega stanja oziroma dogajanja. V tej zvezi kaže omeniti še raziskavo, ki jo je pred kratkim objavil American Civil Liberties Union; po njegovi oceni bi v ZDA utegnilo zaradi covida-19 umreti 100.000 od 2,1 milijona zapornikov.
Kritične razmere v latinskoameriških zaporih
V Latinski Ameriki in Karibih so razmere, v katerih biva okoli dva milijona zapornikov, zelo kritične, opozarjajo te dni lokalni mediji in mednarodne organizacije za človekove pravice, in ugotavljajo, da kaznjenci nimajo zagotovljenih osnovnih pravic, niti higienskih razmer in osnovne zdravstvene oskrbe, ponekod tudi hrane ne, prenatrpanost zaporov pa je pravilo. Na Haitiju, denimo, so prostorske zmogljivosti zaporov presežene za 354 odstotkov, v Salvadorju in Gvatemali za 233 odstotkov, v Boliviji za 154 odstotkov, v Braziliji za 67 odstotkov in tako naprej. Gre za povprečne ocene, ki jih navaja World Prison Brief londonske univerze, pri čemer je ta številka v posamičnih zaporih lahko petkrat ali šestkrat večja, pravi direktor kolumbijske nevladne organizacije Fundacion Pres.o.s. V Peruju imajo na primer 68 kaznilnic, v 23 od teh pa je zapornikov več kot 1200, čeprav lahko približno toliko oseb sprejme le osem kaznilnic. V teh razmerah se okužba med to populacijo nezadržno širi, vključno s pazniki, število smrtnih primerov pa narašča.
Do bolj ali manj nasilnih uporov zapornikov je zaradi tega prišlo v skorajda vseh latinskoameriških in karibskih državah, od Kolumbije, Brazilije, Argentine do Čila in tako dalje. V Venezueli je v začetku meseca izbruhnil v zaporu Guanare v zvezni državi Portuguesa, ker je uprava prepovedala obiske, kaznjenci pa hrano dobijo pretežno od svojcev, ki jim jo vsak dan prinašajo. Policija je z uporniki brez milosti obračunala, ubitih je bilo 46 kaznjencev, ranjenih pa 75. Posnetki, ki so krožili po družbenih omrežjih, prikazujejo okrutne prizore in pravcati masaker. Zaradi širjenja okužbe s covidom-19 in treh smrtnih primerov so v Boliviji ta teden izbruhnili nemiri v zaporu Palmasola blizu mesta Santa Cruz, kjer prestaja kazen 6813 oseb, čeprav ima prostorske zmogljivosti le za 1700 zapornikov. Nekatere države vidijo rešitev v spuščanju na prostost manj nevarnih oseb, nosečnic in čakajočih na sodno obravnavo, kot priporoča visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet.
Do drugačnega ravnanja je prišlo v Salvadorju, potem ko so pripadniki najzloglasnejših kriminalnih tolp Mara Salvatrucha (MS13) in Barrio 18 na ukaz svojih zaprtih vodij umorili 74 ljudi ter jih posneli in predvajali na družbenih omrežjih. Izkoristili so čas izrednih razmer, ki ga je vlada razglasila za zajezitev pandemije. Na to zločinsko dejanje se je predsednik države Nayib Bukele konec aprila odzval silovito, na ulice je poslal 40.000 vojakov s pooblastili za streljanje ter policiji ukazal, da prevzame nadzor v sedmih zaporih, kjer prestaja kazen okoli 13.000 članov teh tolp, ki imata po ocenah od 60.000 do 70.000 članov. Njihove zaprte vodje so namestili v strogo izolirane celice z zapečatenimi vrati, druge člane, ki so za zapahi, pa so prestavili v celice skupaj s člani sovražnih tolp, brez možnosti izhoda na prosto. Medtem ko so tolpe v treh dneh umorile kar 74 oseb, je Bukele z izrednimi ukrepi uspel omejiti okužbo na 998 oseb od 6,6 milijona prebivalstva, zaradi covida-19 pa jih je doslej umrlo 18.
