Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je konec maja razglasila Latinsko Ameriko za nov svetovni epicenter pandemije covida-19. V regiji so do včeraj ugotovili več kot 1,3 milijona okuženih in okoli 60.000 umrlih. Brazilija in Mehika z več kot tisoč primeri smrti na dan pa celo prednjačita v svetovnem merilu. V Braziliji so včeraj našteli okoli 25.000 novih okužb in več kot 1300 umrlih, od začetka pandemije se je tam okužilo skupaj 615.870 oseb, od katerih jih je 34.039 umrlo.
»Obžalujem vsako smrt, ampak to je usoda nas vseh,« je te številke v torek komentiral brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Hkrati je blokiral 1,5 milijarde evrov iz tako imenovanega zveznega rezervnega monetarnega sklada za nujne primere, za katere so zaprosile zvezne vlade in občine, da bi financirale ukrepe v boju proti pandemiji, tem pa Bolsonaro ostro nasprotuje. Po drugi strani poteka te dni v Braziliji v sodelovanju z zvezno univerzo v Sao Paulu in britansko oxfordsko univerzo izbor 2000 prostovoljcev za prvo klinično testiranje cepiva proti covidu-19, ki ga britanska univerza razvija skupaj s farmacevtsko skupino AstraZeneca. Testiranje naj bi se začelo že konec junija, če ga Bolsonaro ne bo preprečil.
Obrador kot zdravilo proti koroni priporoča čisto vest
V Mehiki predsednik države Andres Manuel Lopez Obrador sicer podpira zaščitne ukrepe, a se je na pandemijo pozno odzval in zgolj s priporočili za karanteno ter neobvezujočimi ukrepi, zato zdaj okužba s covidom-19 eksponentno raste, obolelih je že več kot 110.000 oseb, umrlo pa jih je 14.000. Predsednik medijem očita, da pretiravajo in da se širjenje okužbe umirja, po njegovem mnenju je tako že prišel čas za normalizacijo življenja. Pred nekaj dnevi je priporočil, da če imaš »čisto vest, ne lažeš, ne kradeš in ne izdajaš, zelo pomaga, da ne zboliš za koronavirusom«.
Na drugem mestu po številu okuženih je s 184.000 obolelimi Peru, čeprav ima dokaj nizko število umrlih, okoli 5100. Kljub temu je stanje v Peruju skrb zbujajoče in zapleteno zaradi razpada zdravstvenega sistema, pomanjkanja zaščitne opreme, tudi za zdravstveno osebje, in širjenja okužb v amazonskih etničnih skupnostih na severovzhodu države. Dramatični klic na pomoč prihaja tudi iz bolivijskih in brazilskih delov Amazonije. V Ekvadorju se je krivulja okužb izravnala, tako kot v Kolumbiji in Boliviji, zato tam že razmišljajo o odpravi karantene in normalizaciji vseh aktivnosti. Podobno se je dogajalo v Čilu v drugi polovici maja, kjer je vlada na podlagi dobrih izvidov razrahljala izredne ukrepe, a je to pripeljalo do vnovičnega izbruha okužb in se danes Čile s 120.000 okuženimi uvršča pred Mehiko, čeprav je smrtnost nizka, do včeraj je umrlo skupaj 1356 oseb.
Korona pomirila Madura in Guaidoja
V Venezueli, ki je do včeraj imela uradno le 2087 okuženih in 20 primerov smrti, se je zgodil presenetljiv obrat v odnosih med političnima nasprotnikoma: vlada predsednika Nicolasa Madura in opozicijski voditelj Juan Guaido sta v torek podpisala sporazum o sodelovanju pri iskanju potrebnih resursov za zajezitev širjenja epidemije. Do tega koraka, ki ga noče nobena stran obešati na veliki zvon, je pripeljala težka situacija politične krize, razpada zdravstvenega in ekonomskega sistema ter sankcij ZDA.
Kljub eksponentnemu naraščanju števila obolelih v državah te regije in bojazni sesutja njihovih krhkih zdravstvenih sistemov ter pričakovanem vrhuncu okužb konec junija ali začetku julija so nekatere tamkajšnje vlade že začele rahljati izredne ukrepe in napovedujejo vrnitev v normalno stanje. Predstavniki WHO in druge regionalne organizacije za zdravstvo pa ob tem opozarjajo na previdnost in škodljive učinke, svetovne in regionalne finančne ustanove pa na katastrofalne ekonomske posledice pandemije. Po ocenah bo BDP v posameznih držav letos upadel za 5 do 6 odstotkov. Zaradi propada raznih gospodarskih dejavnosti, porasta nezaposlenosti in padca cen nafte ter drugih surovin, ki predstavljajo glavne izvozne artikle teh držav, je recesija neizogibna. Opozarjajo tudi na njihovo visoko zadolženost in na možnost bankrota v primeru Argentine in Ekvadorja. S porastom nezaposlenosti se povečuje tudi skrajna revščina, neformalna dejavnost oziroma siva ekonomija, od katere živi 140 milijonov oseb, ki ob tem nimajo nobene vrste socialnega ali zdravstvenega zavarovanja in se preživljajo le z dnevnim zaslužkom. To predstavlja kar 53 odstotkov ekonomske aktivnosti v regiji. Zato se bojijo lakote, socialnih nemirov in tudi za prihodnost demokracije.
