Dnevnikova novinarja Meta Roglič in Klemen Košak se bosta morala 25. maja kot osumljenca zglasiti na sektorju kriminalistične policije ljubljanske policijske uprave. Kot je razvidno iz vabila, policija preiskuje sum kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov, ki naj bi ga Meta Roglič zakrivila s septembrskima člankoma »Bo Janeza Lenarčiča na čelu slovenskega stalnega predstavništva pri EU v Bruslju nasledil Iztok Jarc?« in »Miro Cerar v Mladiki išče žvižgače«.

V prvem članku je novinarka pisala o kandidatih in predvsem favoritu za položaj veleposlanika pri slovenskem predstavništvu pri EU. Vsebina drugega članka, ki ga je Rogličeva napisala skupaj s Košakom, pa se nanaša na dogajanje na zunanjem ministrstvu po objavi prvega članka. Novinarja sta pisala, da je tedanji zunanji minister Miro Cerar zaradi uhajanja informacij z ministrstva uvedel notranji nadzor.

Cerar zahteval notranji nadzor

Po neuradnih informacijah naj bi naznanilo o sumu kaznivega dejanja prišlo od zunanjega ministrstva, in sicer v obdobju po objavi drugega članka, torej še v času prejšnje vlade. Toda tedanji zunanji minister Miro Cerar zanika, da bi za naznanilom oziroma ovadbo stal on. »Presenečen sem, da je novinarka v predkazenskem postopku. Zahteval sem notranji nadzor, ob tem pa sem večkrat eksplicitno poudaril, naj nadzor ostane notranji in naj se ne širi navzven. Če bi me kdo seznanil, da namerava ukrepati proti novinarjem, bi temu nasprotoval. V svojem mandatu niti enkrat nisem ukrepal proti medijem,« nam je zatrdil Cerar in vztrajal, da s predkazenskim postopkom, v katerem sta se znašla novinarja, nima nič. Cerarjeve besede nam je potrdil tudi takratni državni sekretar Dobran Božič, ki prav tako pravi, da nekdanje vodstvo ministrstva, vključno z njim, z naznanilom kaznivega dejanja nima nič. Sam tedaj celo ni videl pravne podlage za to, da bi bili podatki o kandidatih za veleposlanike tajni.

Od zunanjega ministrstva do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora na vprašanje, kdo in kdaj je novinarja naznanil policiji. Iz veleposlaniške pisarne Iztoka Jarca, ki naj bi ga prvi članek Rogličeve najbolj razburil, prav tako nismo dobili konkretnega odgovora, ali je preiskavo novinarjev morda zahteval Jarc.

V javnem interesu

»Bila sem presenečena, ko sem prejela pošto ljubljanske policijske uprave. Poročanje o kandidatih za tako pomembno funkcijo, kot je veleposlanik stalnega predstavništva pri Evropski uniji, je vsekakor v javnem interesu. Predkazenski postopek se mi zato zdi povsem nepotreben in neprimeren,« je Meta Roglič včeraj komentirala neprijetno pošto s policije, ki jo je mogoče razumeti tudi kot pritisk zunanjega ministrstva. »Še vedno sem stoodstotno prepričan, da so bile informacije v članku v javnem interesu,« se strinja tudi Košak.

Kazenski zakonik že nekaj let določa, da razkritje tajnih podatkov sploh ni kaznivo, če so ti objavljeni z namenom razkritja javnosti in če javni interes prevlada nad interesom po ohranitvi tajnosti.