»Po osmih tednih sem danes lahko obiskala mamo v domu. Skoraj sto kilometrov sem se peljala, da sva se družili petnajst minut. Na razdalji, brez dotikov, pod nadzorom osebja. Tak je protokol. In ne, ni razumela, zakaj že odhajam,« je potarnala gospa Jožica, ki ima v domu starejših 87-letno nepokretno mamo.
Stop rokovanju in objemanju
Zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, so obiski v tem domu v dvorani za prireditve. Stanovalec in obiskovalec sedita vsak na svojem koncu mize. Kot v zaporu. Naša sogovornica je zato osebje prosila, da so se preselili pred dom. Sama je sedela na klopci, ki so ji jo najprej razkužili, mama pa v invalidskem vozičku, poldrugi meter oddaljena od nje. Ko sta se nazadnje videli, je bila zelo bistra. Kaj pa zdaj? »V dveh mesecih je kognitivno opazno nazadovala. Po telefonu sva se slišali vsak dan. Vedela je, da pridem, vedela je, da smem ostati največ petnajst minut, pa vseeno ni razumela, zakaj že odhajam. To, da sva imeli za klepet na voljo le petnajst minut, jo je še bolj iztirilo kot varnostna razdalja, ki sva jo morali imeti in nad spoštovanjem katere je v bližini bedelo domsko osebje,« nam je pripovedovala Jožica in dodala, da se je mama v dveh mesecih tudi močno zredila. V glavnem je samo ležala v postelji.
Od 11. maja obiske omogoča tudi DSO Ljubljana Vič - Rudnik, pod katerega sodi dom Bokalce, kjer so imeli prav tako težave z okužbami s koronavirusom. Protokol obiskov so pripravili v skladu s priporočili ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Mogoči so vse dni v tednu razen v nedeljo, in sicer po vnaprej določenem urniku in po vnaprejšnji najavi. Tako obiskovalci kot stanovalci med obiskom nosijo zaščitno obrazno masko. Priporočljivo je, da se ne rokujejo in ne objemajo, paketov, daril, hrane, napitkov in drugih predmetov ni dovoljeno prinašati; stanovalci vseh domov najbolj hrepenijo po jagodah, ki so jih te dni polna tudi slovenska polja. Obiski so za zdaj omejeni na eno zdravo osebo hkrati, trajajo približno dvajset minut in so nadzorovani. »Obiski žal niso takšni, kot smo jih bili vajeni v bolj brezskrbnih časih, vendar je bilo treba kar najbolj premišljeno uskladiti potrebo po socialnih stikih in preprečevanje širjenja okužb,« je pojasnila direktorica DSO Ljubljana Vič - Rudnik Melita Zorec.
Intimno srečanje na očeh »paznikov«
Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, ki se bojuje za dostojen odnos do starostnikov, je kritična do pravil, ki se nanašajo na obiske v DSO. To, da sta stik in dotik s sorodnikom prepovedana, je po devetih tednih izolacije po njenem mnenju nečloveško navodilo, saj so starejši zaradi izolacije doživeli razvrednotenje lastnega življenja, zato zdaj najbolj potrebujejo prav dotik, stisk in objem s svojimi najdražjimi. Marolt-Medenova hkrati poudarja, da so pedikerske in frizerske storitve ter fizioterapije in delovne terapije spet dovoljene, teh dejavnosti pa brez neposrednega telesnega dotika ni mogoče izvajati.
»Po teh pravilih se frizer pri umivanju las človeka lahko dotika, hči ali sin pa se svoje matere ali očeta ne sme,« se čudi predsednica Srebrne niti. Nesprejemljivo in neetično si ji zdi tudi to, da so obiski nadzorovani, torej da je ves čas navzoč nekdo od zaposlenih. »Ljudje, ki se morda zadnjič vidijo, si delijo nujne ali intimne trenutke, so upravičeni do spoštovanja in zaupanja, da jih pustijo same. Mnogi so se med izolacijo spremenili ali celo zlomili v svoji samoti in nemoči. Gre za odrasle ljudi in ne moremo privoliti v prisotnost neke vrste paznikov, saj dom ni zapor, pa še nekatere zapornike so v času epidemije izpustili na prostost,« poudarjajo v Srebrni niti.
