Pogajanjem o trgovinskem sporazumu Velike Britanije in Evropske unije za čas po brexitu kaže vse slabše. Drugi od za zdaj štirih predvidenih krogov pogajanj se je ta teden bolj kot z napredkom danes končal z medsebojnimi očitki. Glavni evropski pogajalec, Francoz Michel Barnier, je Otočanom očital zavlačevanje pogajanj oziroma pomanjkanje zavzetosti pri celi vrsti temeljnih vprašanj. Velika Britanija na drugi strani očita Evropski uniji, da ji noče ponuditi enakih pogojev, kot jih je drugim državam, s katerimi je sklepala trgovinske sporazume. London, ki želi podoben sporazum, kot ga je EU sklenila s Kanado, tudi pravi, da bo glede ribištva, ki je eno pomembnih pogajalskih področij in kjer želi EU obdržati sedanje kvote ulova, napredek mogoč šele, ko se bo Bruselj zavedel realnosti, da bo Velika Britanija poslej sama odločala o vstopanju v njene vode.
Trgovinski sporazum bo v primeru sklenitve začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Takrat se konča prehodno obdobje, med katerim za Britanijo še veljajo pravila EU. Prehodno obdobje in s tem pogajanja o trgovinskem sporazumu je sicer mogoče podaljšati, če London za to zaprosi do junija, vendar pravi, da tega ne bo storil pod nobenim pogojem.
Če strani ne skleneta trgovinskega sporazuma do konca prehodnega obdobja, bi sledil tako imenovani trdi brexit. Ta bi po predvidevanjih prinesel znatne negativne gospodarske posledice tako za Britanijo kot EU, zlasti za tiste članice, ki z njo največ trgujejo in so ji geografsko blizu. Trgovalo bi se po pravilih Svetovne trgovinske organizacije, kar bi prineslo carine, kopico dodatne birokracije, velike omejitve storitveni dejavnosti in druge posledice.
Tretji krog pogajanj se začne 11. maja. ba, agencije
