Nobena skrivnost ni, da pogajanja, na katerih naj bi zakoličili prihodnje odnose po dejanskem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije (1. januarja 2021), ne potekajo dobro. EU pa tudi velik del britanske opozicije in javnosti zaradi pandemije novega koronavirusa pritiskajo za podaljšanje. Konservativna vlada Borisa Johnsona vztraja pri tem, da podaljšanje ne pride v poštev. Vanj naj ne bi privolila, tudi če bi ga zahtevala EU. Podaljšanje bi moral do prvega julija predlagati skupni odbor Velike Britanije in EU.
Protibrexitski vpliv pandemije
Prvi krog teh pogajanj, ki je bil na začetku marca, je potekal v živo. Pandemija v Evropi je bila šele na obzorju. Na pogajanjih Velike Britanije in EU je nanjo spominjalo samo nekaj več stekleničk z razkužilnim gelom za roke. Zdaj, dva meseca pozneje, je vse drugače. Kot drugi neuspešni krog pogajanj tudi tretji krog poteka virtualno, prek videokonference, na kateri sodeluje po dvesto pogajalcev dveh strani. Zaradi pandemije je dobrih sedem mesecev za sklenitev sporazuma o prihodnjih odnosih videti še veliko manj kot prej. Posebno zaradi nezaupanja in taktiziranja obeh strani ter britanskega zelo očitnega zavlačevanja. Več tednov so izgubili s pogajanji o videopogajanjih in za to krivili drug drugega. Britanska stran je trdila, da je bila evropska komisija skeptična do prehoda pogajanj z »živih« na virtualna. V EU trdijo ravno nasprotno, Britance naj bi skrbela »varnost« (beri: tajnost) videopogajanj. Vmes so odpovedali dva načrtovana kroga pogajanj, oba voditelja pogajalcev, David Frost in Michel Barnier, pa sta prebolela okužbo z virusom.
Britansko vztrajanje pri britanskih prioritetah
Tretji krog se je začel v znamenju obtožb EU, da se Velika Britanija osredotoča na svoje prioritete, medtem ko je zelo počasna pri zadevah, ki so pomembnejše za 27 članic EU. Britanska stran zavrača obtožbe, da ni angažirana na vseh področjih pogajanj, sama pa obtožuje EU, da od nje »zahteva reči, ki jih ne zahteva od drugih trgovinskih partnerjev«. Podpredsednica evropskega parlamenta Katarina Barley je dejala, da je pesimistična. Britancem je očitala »trda stališča« in ocenila, da bo v naslednjem krogu pogajanj, ki naj bi se začel prvega junija, med članicami EU zelo malo navdušenja za pobrexitske odnose z EU, če sedanji ne bi prinesel resničnega napredka. Govorila je o velikem nezaupanju in o tem, da si EU želi enega velikega sporazuma, Velika Britanija pa veliko majhnih sporazumov. Irski komisar Evropske unije za trgovino Phil Hogan je medtem dejal, da bo britanska vlada krivila pandemijo, če ne bo dosegla sporazuma do konca leta in EU zapustila brez sporazuma. Namignil je, da je to morda zavestni cilj britanskih pogajalcev: zavlačevati do konca prehodnega obdobja in zapustiti EU brez sporazuma. »Nobenega pravega znamenja ni, da britanski prijatelji prihajajo na pogajanja z načrtom za uspeh. Upam, da se motim, mislim pa, da se ne,« je dejal Hogan. Johnsonov predstavnik je zavrnil namige o »britanski sabotaži« pogajanj.
