Čas te dni res daje občutek, kot da se je ustavil, vendar se na Otoku dobro spomnimo, da je premier Boris Johnson pred samo dvema tednoma Britancem svetoval samo umivanje rok, res dvajsetsekundno (zgoraj, spodaj, med prsti in drugod), da bi se zaščitili pred novim koronavirusom. Zdaj pravi, da gre za vojno.
Pred samo tednom dni, ko je finančni minister v parlamentu razlagal novi proračun, je bila poslanska zbornica, v kateri je premalo sedežev za vseh 650 poslancev, nabito polna. Tiščali so se drug drugega. Danes, ko je Johnson razlagal orjaški, 370 milijard funtov vreden sveženj finančne pomoči podjetjem, da bi prebrodila virusno krizo, je bilo na klopeh manj kot dvesto poslancev. Svetovali so jim, naj pridejo samo tisti, ki nameravajo premierju postaviti vprašanje.
Nenadni val ukrepov
Napovedi ukrepov zdaj prehitevajo druga drugo. Po izbruhu novega koronavirusa se je britanska vlada najprej netransparetno in nejasno odločila za kontroverzno ustvarjanje tako imenovane »čredne imunitete« proti novemu koronavirusu, da bi bilo, kot je bilo rečeno, državno zdravstvo ob vrhuncu izbruha epidemije, ki ga pričakujejo v nekaj tednih, bolje pripravljeno. Za enak pristop se je jasno in glasno odločila tudi nizozemska vlada, ki še vztraja pri njem. Šele ko bi se okužilo okoli 60 odstotkov Otočanov, naj bi se britanska vlada odločila za ukrepe, ki so jih druge vlade na evropski celini in drugod uvedle že pred tedni, od zapiranja šol, pubov in restavracij do prepovedi množičnega zbiranja na prireditvah, kot so športne tekme in festivali, ki še vedno niso prepovedani.
Britanska vlada se v svojem odzivanju na širjenje virusa zanaša na nasvete dveh ljudi – glavnega znanstvenega in medicinskega svetovalca. Še prejšnji teden je bilo obveščanje javnosti omejeno na to, kar so premier in ministri tu in tam rekli različnim novinarjem. Šele v začetku tega tedna je vlada pod pritiskom opozicije in javnosti uvedla redne dnevne tiskovne konference na Downing Streetu 10. Svojo strategijo je dramatično spremenila v ponedeljek, ko je Johnson od rojakov prvič zahteval, naj se izogibajo vsem nenujnim stikom z drugimi ljudmi in delajo od doma, če le lahko, ter jih pozval, naj ne hodijo v pube, restavracije, gledališča, kinodvorane in druge javne prostore, kjer je veliko ljudi.
Poleg tega je potrdil, da bodo konec tedna od vseh starejših od sedemdeset let in tistih s kroničnimi boleznimi zahtevali, naj se samoizolirajo za deset tednov. Na sprehod bodo še vedno lahko šli, ne pa med ljudi, na primer v trgovino. Samoizolacijo vlada zdaj svetuje tudi nosečnicam. Že jutri naj bi tudi v Angliji, enako kot na Škotskem in v Walesu, zaprli šole. V Londonu naj bi v kratkem ukazali – ne samo svetovali – »družabno distanciranje«, ker se okužbe najhitreje širijo v prestolnici.
Sprememba strategije zaradi potencialnih 260.000 smrti
Nenadna sprememba strategije vlade je bila posledica ocene skupine znanstvenikov z londonskega imperialnega kolidža, da bo, če vlada ne bo spremenila strategije, zaradi novega koronavirusa na Otoku umrlo 260.000 ljudi. Danes je Britancem glavni znanstveni svetovalec vlade sir Patrick Vallance dejal, da bi bil »dober izid«, če bi število smrti zaradi novega koronavirusa ohranili pod dvajset tisoč. Res je dodal, da je to še vedno strahotno veliko mrtvih. In da se obeta hud pritisk na državno zdravstvo. Dejal je tudi, da bi morali v ponedeljek uvedeni ukrepi o družbenem distanciranju pomembno vlivati na razvoj epidemije ter zmanjšati število okužb in smrti po dveh do treh tednih. Kako se ne bi na Otoku spraševali, zakaj tega ukrepa niso uvedli že (veliko) prej?
