V tem času zato oskrbniki živali še bolj spodbujajo k telesni in umski aktivnosti. V ogradah jim skrivajo hrano in jih tako spodbujajo k iskanju, posujejo jim različne začimbe, po katerih se zveri rade povaljajo, ali pa jim ponudijo velike kartonske škatle s presenečenji. »Najbolj pa živali zaposluje skrb za mladiče. Uživajo v spomladanskem razpoloženju, toplem vremenu in soncu,« je opisala direktorica živalskega vrta Barbara Mihelič.
Te dni za živali skrbi okoli 10 oskrbnikov. Šest jih dela pri večjih živalih, dva oskrbita manjše. En zaposleni pripravlja obroke, tudi ponoči za živali skrbi en oskrbnik. V normalnih razmerah bi čez dan za živali skrbela dva dodatna oskrbnika, zaposlili pa bi tudi sezonske delavce. »Delavce smo organizirali podobno kot v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Nekaterih skrbnikov ne moremo pogrešiti, zato smo jih razdelili v tri skupine, ki med seboj ne pridejo v stik,« je opisala.
Zaprtje vrat pa za živalski vrt predstavlja tudi finančno breme, vstopnice so namreč za živalski vrt glavni vir dohodka. »Za marsikoga je presenetljivo, da živalski vrt kar 90 odstotkov prihodkov ustvarja sam, prek vstopnin in dodatnih programov za obiskovalce,« je poudarila.
Prav spomladi v živalskem vrtu beležijo največ obiskovalcev. Ocenjujejo, da bi v obdobju od marca do junija živalski vrt obiskalo 100.000 obiskovalcev, kar je tretjina vseh letnih obiskovalcev. Negativni finančni učinek ocenjujejo na 650.000 evrov.
