Marsikomu se je zataknila kost v grlu, ko je minuli teden prebral novico, da bo eden od nemških živalskih vrtov morda začel hraniti nekatere živali z drugimi. O takšnem pristopu do reševanja problema v Neumünstru razmišljajo zaradi pomanjkanja sredstev, za katero je kriv izpad prihodkov od prodaje vstopnic. Skratka, obiskovalcev v živalski vrt ni, živali pa še vedno morajo jesti.
Seznam za uboj že pripravljen
»Naredili smo seznam živali, ki jih bomo morali najprej ubiti,« je za Die Welt povedala direktorica živalskega vrta Verena Kaspari, ki se ji to še vedno zdi boljše od tega, da bi živali začele umirati od lakote. »Če bo prišlo do tega, raje evtanaziram živali, kot da jih pustim stradati,« je pojasnila in dodala, da bodo v najhujšem primeru z nekaterimi od živali nahranili druge. To je sicer skrajna rešitev, ki po njenih besedah ni prijetna, še manj pa je dobra zato, ker ne bo rešila težav s pomanjkanjem sredstev. V Neumünstru bodo zaradi zaprtja to pomlad izgubili 175.000 evrov, kolikor bi, če bi bili odprti, zaslužili od prodaje vstopnic, računati pa ne morejo niti na finančno pomoč države, ki jo bodo prejeli državni živalski vrtovi. Ti od vlade zahtevajo sto milijonov evrov pomoči, zaprosili pa so tudi za donacije.
650.000 evrov manj v treh mesecih
In če se vam je ob napisanem porodilo vprašanje, kako nameravajo koronastisko prebroditi v ljubljanskem živalskem vrtu, si lahko oddahnete. Rjavi medved in sibirski tiger ne bosta pomalicala antilope, gepard pa ne po povečerjal surikate. V Živalskem vrtu Ljubljana ta trenutek še ni večje finančne krize, nihče od uslužbencev ne bo izgubil službe in tudi za živali je dobro poskrbljeno, mirijo. Je pa direktorica Barbara Mihelič pojasnila, da epidemija koronavirusa ni prizanesla niti njim, saj so zaprti tako kot večina drugih živalskih vrtov. »Konkretno izjavo enega od nemških kolegov težko komentiramo, saj ne poznamo celotnega konteksta, v katerem je bila izrečena. Posamični živalski vrtovi v Evropi so se ob zaprtju namreč znašli v precej neenakem finančnem položaju, odvisno predvsem od tega, kdo je njihov lastnik. Lastništvo živalskih vrtov je sicer zelo različno: nekateri so državni, drugi mestni, tretji v lasti društev ali zasebnikov, zato so tudi načini njihovega financiranja različni. Nekateri prejemajo veliko javnih sredstev in jim je zato lažje, drugi so odvisni pretežno od vstopnin in se že soočajo s finančno stisko.«
Miheličeva je pojasnila še: »Živalski vrtovi smo zaradi pandemije koronavirusa nedvomno zelo prizadeta in izpostavljena dejavnost, saj nas je večina v Evropi zaprtih, zato smo ob del prihodka, ki ga prinašajo vstopnine. Kljub zaprtju pa mora oskrba živali potekati naprej, zato so stroški obratovanja skorajda enaki.« Ljubljanski živalski vrt bi, če bi šlo za običajno sezono, v spomladanskih treh mesecih obiskalo okrog 100.000 ljudi, zaradi česar je izpad prihodka v tem obdobju ocenjen na najmanj 650.000 evrov, zagotovo pa bo manj obiska tudi v nadaljevanju letošnje sezone. »Obisk bo verjetno vsaj sprva reguliran, šolskih oziroma organiziranih skupin v tem šolskem letu ne bo, prav tako verjetno ne bo tujih gostov, ki sicer zajemajo okrog 20 odstotkov obiska.« Da se ob vseh teh težavah ljubljanskemu živalskemu vrtu ni treba ukvarjati še s tem, kje bo našel denar za nakup hrane za živali, pa gre zasluga Mestni občini Ljubljana. Zaradi te Barbari Mihelič ni treba razmišljati ne o odpuščanju delavcev ne o zmanjševanju števila živali, vendar pa vseeno upa, da bo Zoo Ljubljana v katerega od svežnjev pomoči vključila tudi država.
V Zagrebu upajo tudi na obisk Slovencev
Enako kot v Ljubljani se bodo skozi koronakrizo brez radikalnih ukrepov prebili tudi v zagrebškem živalskem vrtu, ki ga finančno prav tako podpira njegov ustanovitelj, mesto Zagreb. Na kaj takega, da bi nekatere živali hranili z drugimi, tako niso niti pomislili. »Vsaka posamezna žival je za nas veliko vredna, zato takšna rešitev pri nas ne pride v poštev,« sporočajo, prvo finančno analizo o izpadu prihodkov pa bodo izdelali, ko se bo živalski vrt spet odprl za obiskovalce. »Na naš obisk bodo vplivali tudi ublaženi ukrepi pri zaščiti ljudi pred novim koronavirusom. Videli bomo, kaj bo z organizacijo dogodkov in obiskom tujih turistov. Upamo, da se bodo kmalu odprle meje in da bomo spet lahko gostili turiste iz Slovenije,« pravijo in obljubljajo, da bomo poleg mladičev zeber in surikat lahko videli tudi nove živalske vrste.
