Ob razglasitvi epidemije so v največji vladni stranki SDS izpostavili vprašanje hitrosti uveljavljanja protikriznih ukrepov. To temo so načeli tudi vsi štirje predsedniki najvišjih političnih funkcij (države, državnega zbora, vlade in državnega sveta), predsednik vlade Janez Janša pa je od začetka omenjal problem referendumov. Po veljavni zakonodaji lahko pobudnik z 2500 podpisi zavre uveljavitev zakonov, saj s tem avtomatično pridobi enomesečno obdobje za zbiranje 40.000 podpisov. Referendumi so bili, spomnimo, v obdobju vlade Boruta Pahorja močno orožje za rušenje vlade (SDS je mnoge predlagala ali podprla), v obdobju druge vlade Janeza Janše pa je z referendumi rožljala Pozitivna Slovenija.
LMŠ z dopolnili
Janša je pred tednom dni ob predstavitvi megapaketa pomoči omenil dva ključna projekta, s katerima bi povečali učinkovitost državnega zbora, in sicer uskladitev zakona o referendumu in ljudski inciativi z 90. členom ustave in spremembo poslovnika DZ, s čimer bi omogočili razpravo in delovanje zakonodajne veje oblasti na daljavo. Po kolegiju predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča je jasno, da imata oba projekta zadostno dvotretjinsko podporo v DZ, saj bodo glasove prispevali poslanci SD in SAB, LMŠ pa bo predlagala dopolnila, denimo da sklep o nemožnosti razpisa referenduma izglasuje dvotretjinska večina prisotnih poslancev in ne navadna večina v državnem zboru.
Necelovita rešitev
V primeru sprememb zakona o referendumu ne gre za celovito rešitev, ki jo ustavno sodišče terja od državnega zbora že od leta 2013. Ta zakon ureja postopke le v delu, ko bi bil referendum ustavno nedopusten zaradi naravne nesreče. Sredi gospodarske krize pred sedmimi leti je bila ustava dopolnjena z določili, po katerih se na referendumu ne bo smelo odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.
Poslanci bodo znova opravili tudi obsežno razpravo o 37. a členu zakona o obrambi oziroma o aktivaciji Slovenske vojske.
