V teh dneh in tednih smo pogosto slišali pozive zdravstvenim delavcem, naj ne prihajajo bolni in z vidnimi znaki koronavirusa na delo, saj si ne želimo italijanskega scenarija, kjer se je virus nenadzorovano razširil in je zato celotna država v karanteni.
Nekatere zdravnike in medicinske sestre smo vprašali, kako so se v teh dneh sami zaščitili, da ne bi ogrožali sebe in bližnjih.Več stikov, več prenosa
Doc. dr. Nena Kopčavar Guček, zdravnica družinske medicine iz ZD Ljubljana Vič, poskuša na situacijo, ki je pravzaprav precejšna neznanka, gledati čim racionalneje.
»Spoštujem vsa navodila, namenjena prebivalstvu, posebno tista, ki zadevajo nas, zdravstvene delavce. Zelo blizu mi je misel profesorja Sterleta, specialista infektologa: Aktivni ljudje imajo več stikov. Več je stikov, več je možnosti prenosa okužbe. >Ker imam vsak dan, zaradi narave svojega dela, obvezno stik s številnimi bolniki, se še posebno zavedam nevarnosti zanje. Ne bi jih želela okužiti zaradi svoje neprevidnosti.«
Z možem sta že pred desetimi dnevi, ko še ni bilo navodil glede prireditev, opustila vse abonmajske predstave, se odrekla že načrtovanemu in delno plačanemu potovanju, dve družinski praznovanji so odložili za nedoločen čas. V Italiji sta bila nazadnje leta 2019. Poskuša ostati optimistična. »In ne pozabljam: odpornost sloni na zadostni količini spanja, na zdravi mešani prehrani, na primerni telesni aktivnosti in na učinkovitem mehanizmu spoprijemanja s stresom.«
»Ne rokujem se z nikomer«
Dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je dejala, da je minule tri tedne ves čas v stiku z zdravniki in zobozdravniki, za katere pridobivajo odgovore uradnih institucij, kot sta ministrstvo za zdravje in inštitut za javno zdravje.
»Dokler sem se še udeleževala srečanj, sem drugim udeležencem jasno povedala in pokazala, da se tokrat ne morem rokovati z njimi. Bili so presenečeni, kar se mi je zdelo malo čudno, saj smo vsi dobili enaka navodila. Res je težko spremeniti navado in roka kar sama uide v pozdrav. Zato se je treba v mislih, ali pa tudi z vajo, pripraviti, kako se bomo srečevali poslej. Na spletu najdete veliko idej za takšno pozdravljanje, sama prekrižam roke na prsih.«
Poleg izogibanja rokovanju upošteva vsa druga priporočila o pogostnem umivanju rok, o primerni oddaljenosti od druge osebe, ko smo v skupnem prostoru. »Vse to priporočam tudi kolegom. Navodila za delo s pacienti so zelo obsežna, jih pa v imenu zbornice posredujemo vsem članom. Za zobozdravnike smo pripravili posebna priporočila. Ker se situacija spreminja iz dneva v dan, tudi mi svoja priporočila dopolnjujemo in jih seveda upoštevamo,« je dejala Čebašek-Travnikova. Ne le zdravniki, tudi medicinske sestre in babice morajo biti v tem času posebno pozorne, da ne okužijo sebe in drugih.
Zgled drugim
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, je povedala, da je osnovno načelo vseh zdravstvenih delavcev varovanje zdravja pacientov.
»Da lahko odigramo ključno vlogo pri skrbi in varovanju njihovega zdravja, moramo zdravstveni delavci najprej zaščititi sebe. Zato je v teh kriznih razmerah potrebno odgovorno ravnanje vseh – tako zdravstvenih delavcev kot pacientov – ter upoštevanje vseh prejetih navodil od ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zdravstveni delavci moramo biti zgled in se sami v prvi vrsti držati vseh varnostnih ukrepov. Le če bomo vsi upoštevali stroga navodila, bo mogoče preprečiti morebitne dodatne okužbe tako delavcev v zdravstvu kot pacientov,« pravi Ažmanova in dodaja, da Zbornica – Zveza vse svoje člane sproti obvešča o aktualnih informacijah in navodilih glede ravnanja v zvezi s koronavirusom prek svojih komunikacijskih kanalov.
»Noskanje« s stopali
Dr. Marko Pokorn, pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike, je v svojem simpatičnem, a vendarle strokovnem slogu pred dnevi v kolumni Dela med drugim zapisal:
»V času epidemije v strahu za lastno zdravje postanemo nezaupljivi, še posebno če je bolezen takšna, da kužnemu ne piše na čelu, da je bolan. Bojimo se slehernega. Pri boleznih, ki se prenašajo s človeka na človeka, je verjetnost okužbe večja, če ste z bolnikom v tesnejšem stiku, in to čim dlje. Okužbe so zato pogoste med družinskimi člani. Ker ne živimo le v družinskem krogu, je epidemija resen preizkus medčloveških odnosov.«
V času epidemije se vljudnosti ne kaže tako, da se z bližnjim rokujemo, ga objemamo in poljubljamo. »Ker je pri okužbah dihal največ virusov v zgornjih dihalih, se je treba izogibati zgornjih dihal bližnjega: eskimsko drgnjenje nosov odpade, poljubljanje prav tako – tudi vljuden poljub na lica ali le diplomatsko dotikanje lic ni priporočljivo. Še na rit ne smete kušniti nikogar, saj se koronavirus izloča tudi v blatu. Ker virusi na rokah preživijo več minut, si je treba roke po prijateljskem stisku razkužiti ali umiti, razen če imate izjemno sposobnost samokontrole in si nikoli ne pomanete oči ali povrtate po nosu. V trenutni epidemiji je za spretnejše sprejemljivo 'nogovanje' s stopali, manj veščim ostane prijateljsko 'komolčanje'. Z epidemiološkega stališča pa je najprimernejši nasmešek iz oddaljenosti vsaj metra in pol. Da bližnji postanejo malo manj bližnji,« je še zapisal Marko Pokorn.
