Jeseniška bolnišnica naj bi se zaradi obsežne energetske in požarne sanacije ter obnove lekarne za leto in pol spremenila v gradbišče. Vendar pa načrti in pripravljalna dela segajo še v čase pred izrednimi ukrepi, povezanimi z novim koronavirusom. Ker so se razmere v zadnjih dneh in tednih tako za zaposlene v bolnišnici kot za bolnike močno spremenile, je vršilec dolžnosti direktorja Miran Rems prejšnji teden poudaril: »Predlagali smo investitorju, ministrstvu za zdravje, naj sanacijo prekine. Mi sami kot bolnišnica tega ne moremo storiti, smo pa prepričani, da je to absolutno nujno. Ne moremo si predstavljati, da bi k nam zdaj prišli gradbeniki in začeli menjati okna, vrtati po stavbi in podobno. In to ravno v času, ko bo predvidoma v državi največ obolelih. Naš poziv pa zagotovo odpira kar nekaj vprašanj, saj so za sanacijo zagotovljena evropska sredstva, z njimi pa pogodbe z določenimi roki, za katere bo potrebnega kar nekaj dela, da se jih bo lahko prestavilo.« Kot je dejal Rems včeraj, jim je obnovo zdaj vendarle uspelo ustaviti, čeprav z ministrstva potrditve po nekaj dneh še nismo dobili.
Prostor za več okuženih
Rems pa je medtem poudaril tudi, da zabojniki, ki že stojijo na dvorišču bolnišnice in naj bi jih med obnovo uporabljali kot nadomestne prostore za negovalni oddelek, pomenijo v zaostrenih časih tudi dobro novico. Zabojnike bi lahko uporabili tudi v primeru sprejema bolnikov s koronavirusno okužbo v bolnišnico, je dejal. Vendar pa zabojniki, ki naj bi jih lahko začeli uporabljati prihodnji teden, nimajo napeljanega kisika, zato bi tovrstne bolnike v njih težko oskrbovali.
Kot smo že poročali, bodo zabojniki, ko se bo stanje umirilo in bo sanacija bolnišnice v polnem teku, opravljali podobno vlogo, kot so jo šotori vojaške bolnišnice role 2 opravljali med gradnjo urgentnega centra pred nekaj leti. Postavljeni so na zgornjem parkirišču bolnišnice. Kot je povedal Rems, gre za bivalne zabojnike z ustrezno izolacijo, ki so primerni za bivanje tako v hladnejših razmerah, kakršne vladajo pozimi, kot v vročih poletnih dneh, saj bodo v njih vendarle bivali bolniki s svojimi bolezenskimi tegobami. Poudaril je, da je prostorska stiska v bolnišnici že brez del in v običajnih razmerah ogromna.
Prilagojeno delovanje med sanacijo
Izvedba vseh treh velikih sanacijskih projektov je vredna okoli devet milijonov evrov. Najprej bolnišnico čaka celovita energetska obnova bolnišničnih stavb A in B, ki bo stala okoli štiri milijone evrov, pravi pooblaščena zastopnica Mateja Hafner Malovrh. »Sem spadajo zamenjava stavbnega pohištva, fasada, nova svetila, menjava ogrevalnih teles in ventilov, klimatizacija prostorov,« našteva. V požarni sanaciji bodo vsi trakti bolnišnice dobili svoja požarna stopnišča, dvigala bodo nadgradili, da bodo požarno varna, v vsako sobo bodo namestili javljalnike požara… Popolnoma pa bodo prenovili tudi bolnišnično lekarno. Vse tri naložbe naj bi v veliki meri financirala država, delno naj bi denar dobili tudi iz kohezijskih sredstev, nekaj ga bo in ga že je, predvsem za izdelavo projektov, namenila tudi bolnišnica.
Omejeno ali začasno onemogočeno pa bo tudi delovanje nekaterih podpornih dejavnosti, kot so radiološki oddelek, laboratorij in podobno. Omejitve bodo odvisne od poteka del, bolnike bodo o njih redno obveščali. Tudi helikopterji nekaj časa ne bodo mogli pristajati na strehi bolnišnice, temveč na nekoliko oddaljeni lokaciji, zato bo bolnika ali ponesrečenca do bolnišnice moralo odpeljati reševalno vozilo, opozarjajo v bolnišnici.
