Odlok, s katerim je vlada prepovedala zbiranje ljudi na javnih mestih, ima nekatere izjeme. Tako na primer posameznik lahko gre na sprehod, v službo in po drugih nujnih opravkih, na javnem kraju pa se vsakdo lahko zadržuje tudi skupaj z »ožjimi družinskimi člani ali člani skupnega gospodinjstva«. Med izjemami ni brezdomcev. Ti bi si morda želeli ostati doma, a doma nimajo, praviloma pa na cesti živijo skupaj.
Pred dnevi je Hana Košan, predstavnica društva Kralji ulice, opozorila, da bi tudi v Sloveniji lahko prišlo do italijanskega scenarija, ko so brezdomci, tako tisti s koronavirusom kot brez, ostali na cesti prepuščeni samim sebi, za nameček pa jim je policija pisala kazni zaradi zadrževanja na javnem mestu. Z odlokom vlade je zdaj to možno tudi v Sloveniji, zagrožena kazen pa je od 70 do 400 evrov. »Brezdomci so že tako in tako odrinjeni na rob, poleg tega ni bilo nobenih ukrepov, s katerimi bi jim v tem času zagotovili več prostorov. Če jim bodo policisti pisali globe, ker se zadržujejo na prostem, bodo tako še tretjič kaznovani,« pravi Hana Košan in dodaja, da bi bilo absurdno, če bi brezdomci morali plačati 400 evrov globe, kolikor je približno celoten mesečni prihodek tistih, ki prejemajo socialno podporo. Na policiji pravijo, da odloki veljajo za vse. Dodajajo, da ob morebitni kršitvi kršitelja najprej opozorijo, če tega ne upošteva, pa sledi kazen. Podatkov o izvedbenih ukrepih odloka v petek popoldne še niso imeli. Pravijo, da so doslej ljudje opozorila, ukaze in priporočila policistov večinoma upoštevali.
Bodo dobili dostop do vode?
V luči odloka se poraja tudi vprašanje, kdo tvori skupno gospodinjstvo – le ljudje, ki živijo v dnevni sobi pod skupno streho, ali tudi tisti, ki bivajo v dnevni sobi pod skupnim nebom. »Brezdomci nočejo biti sami. Na ulici je lažje živeti v skupini, tako pazijo drug na drugega. Prej so dneve preživljali v dnevnih centrih, ki pa so zdaj zaprti. Upam, da bo imela policija razumevaje do tega,« pravi Hana Košan.
Brezdomci in odvisniki za zdaj ostajajo brez dostopa do pitne vode, kajti javna stranišča v Ljubljani so še vedno zaprta, čeprav na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost pravijo, da ne bi smela biti. Vladna odredba sicer javnih stranišč izredno ne omenja. A jo na občini razumejo tako, da je potrebno javna stranišča in pitnike zapreti, ker jih je uporabljalo večje število ljudi, med katerimi bi lahko prišlo do prenosa okužbe. Zato na občini pravijo, da bi delovali proti državnim navodilom, če bi stranišča pustili odprta. »Sicer pa smo pripravljeni javna stranišča dati v oskrbo organu, ki ga bo določila država, ta pa bo tudi določil način uporabe in za to prevzel odgovornost. Zato smo v četrtek sekretarja kriznega štaba RS zaprosili za navodila,« dodajajo.
