Ker mora notranji trg EU tudi v času koronavirusne krize delovati naprej, prehajanje mej pa mora biti hitrejše za tovorni promet, ki v države dovaža tudi zaščitno in medicinsko opremo, je evropska komisija sprejela posebne smernice, kako naj države članice usklajeno izboljšajo nadzore na mejah. Na slednjih se vse od vzpostavitve zdravstvenih in vnovičnih nadzorov na notranjih schengenskih mejah vijejo dolge kolone tovornjakov. Da bi se prometno stanje razbremenilo, komisija med drugim predlaga vzpostavitev hitrih koridorjev skozi države članice za tovorni promet. A za zdaj se te smernice še ne uresničujejo v praksi. Danes so se po evropskih avtocestah pred mejnimi prehodi raztezale rekordne, večdesetkilometrske kolone tovornjakov.
Rekord na poljsko-nemški meji
Robert Sever, predsednik združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, ugotavlja, da so sosede Slovenije hitre koridorje za tovornjake že vzpostavile. Še vedno pa prihaja do dolgih zastojev na mejah, čeprav ti niso tako veliki kot drugod po Evropi. Danes denimo so po slovenskih cestah iz Italije v smeri Hrvaške in Madžarske pospremili dva konvoja s sto tovornjaki, čakalna doba za izstop iz Slovenije pa je bila pet ur in pol.
Če se torej stanje pri vzpostavljanju hitrih koridorjev premika na bolje, pa se še vedno dolgo čaka na mejah. »Vsakdo želi, da bi določeno blago imelo prednost,« razlaga Sever, ki se sicer zaveda, da je na mejnih prehodih težko zagotoviti dve do tri kolone za tovorni promet, kjer bi tovornjake razporedili za mejno kontrolo po posameznem blagu. Kljub temu v njihovem združenju vztrajajo, da bi morala vsaka država članica določiti mejne prehode za prehajanje tovornega prometa ter vzpostaviti po en pas za prehajanje prednostnega blaga, drugega pa za preostalo blago.
Najhuje je bilo danes na poljskih mejah, kjer so se kolone vozil in tovornjakov vile tudi po 60 kilometrov. Na prečkanje meje so tovornjaki pri poljsko-nemškem mejnem prehodu Jedrzychowice-Ludwigsdorf čakali 30 ur, potniki v osebnih vozilih pa 16 ur. Poljsko-češko mejo so tovornjaki prestopili po 20 urah čakanja. Promet se je na poljskih mejah močno zgostil tudi zato, ker se je po napovedi tamkajšnje vlade minuli petek, da bo čez dva dni zaprla meje za tujce in uvedla karanteno za tiste, ki se vračajo, zgrnilo na tisoče vračajočih se poljskih delavcev iz evropskih držav.
Začasno sproščen promet na avstrijsko-madžarski meji
Marsikje je čakajočim zavrela kri. Tudi na avstrijsko-madžarski meji. Kolone čakajočih so bile dolge od 35 do 50 kilometrov. Na tamkajšnjih mejnih prehodih so se dolge vrste osebnih vozil z vračajočimi državljani iz Romunije, Bolgarije in drugih zahodnobalkanskih držav in tovornjakov danes povečevale. In to kljub temu da so madžarske oblasti mejni prehod Hegyeshalom-Nickelsdorf še v noči na torek odprle kot »humanitarni koridor« za vračajoče se Bolgare in Romune. Prehajanje je bilo časovno omejeno med deveto uro zvečer in peto uro zjutraj.
A promet se ni dokončno sprostil. Vsem, ki so se hoteli vrniti domov, ni uspelo prečkati meje. Ponovno so začele nastajati kolone. Madžarska je namreč začela spet uveljavljati uvedeni režim in je čez mejo spuščala samo lastne državljane in tovorni promet. Zato so se v sredo nekateri vozniki na avtocesti z vozili postavili prečno čez vozne pasove in tako protestno blokirali promet. Jezo so stresali tudi na policiste. Avstrijska in madžarska vlada sta nato ukrepali in se dogovorili, da za transportni promet začasno odpreta tri mejne prehode. Čez mejni prehod Nickelsdorf so spustili tako potniški kot tovorni promet, čez mejna prehoda Deutschkreutz in Heiligenkreuz pa zgolj tovornega. Vnovično odprtje je bilo časovno omejeno do danes, in sicer do pete ure zjutraj, ko je ponovno začel veljati režim, da je prehajanje za tovornjake možno med 21. uro zvečer in 5. uro zjutraj.
Velika zdravstvena tveganja
Čakanje v dolgih kolonah predstavlja tudi veliko zdravstveno tveganje za avtoprevoznike. Obstaja namreč možnost širitve koronavirusa. »V Italiji, tam, kjer proizvodnja še deluje, voznik ne gre iz kabine, ko mu nakladajo tovor. Nekatera podjetja pa ga sploh ne pustijo iz kabine, če nima zaščitne opreme. Še večja kot pri nakladanju in razkladanju pa je ogroženost v kolonah. Higienski pogoji so zelo slabi, prepuščeni so oskrbi civilne zaščite, možnost širjenja koronavirusa je velika,« opisuje Sever.
Kolikšna bo škoda za avtoprevoznike in podjetja, je ta čas težko natančno oceniti. »Škoda bo velika, saj je večina velikih proizvodnih obratov ustavila proizvodnjo.« Ker avtoprevozniki dolgo čakajo za prehajanje meje, ta čas pa se jim šteje v čas dovoljene vožnje, zdaj avtoprevozniška združenja EU pozivajo, naj jim spremeni pravila glede dovoljenega časa za vožnjo, odmore in počitek. Prav k pripravi takšnega ukrepa so danes ministri za promet držav članic EU pozvali evropsko komisijo. Da gre razmišljanje v pravo smer, pravi tudi Sever. Belgija, Španija in Avstrija so takšne ukrepe že sprejele, o njih razmišlja tudi Slovenija, dodaja.
