Prezgodaj je govoriti o tem, kakšne bodo razsežnosti pandemije, v kateri se je znašel svet. Gotovo pa je, da bo marsikaj drugače. Poznavalci razmer na Kitajskem so zaskrbljeni, saj so prepričani, da bo oblast tudi po koncu nevarnosti ohranila okrepljen nadzor nad tamkajšnjim prebivalstvom. Ob pandemiji virusa, o katerem je še precej neznanega, je skrb za zaustavitev širjenja na prvem mestu. Zasebnost je ob tem nekje na dnu prioritet in postranskega pomena. Če je kitajska vlada že pred tem uporabljala mnogo za ostali svet nesprejemljivih načinov nadzora in vdiranja v zasebnost navadnih državljanov, je to v zadnjih tednih postalo opravičljivo zaradi truda za zajezitev širjenja virusa.

Izredne razmere

Državne oblasti so zaprle in izolirale posamezna mesta in uvedle nešteto varnostih ukrepov. Gre za izredne razmere, feichang shiqi, poudarjajo oblasti, medtem ko delavci montirajo dodatne kamere, ki s pomočjo umetne inteligence vedo prav vse. Na Kitajskem se nihče ne more premakniti, ne da bi obstajala precejšnja verjetnost, da je pri tem opazovan. Tehnologija za prepoznavanje obrazov je sicer ulice kitajskih mest preplavila že pred časom. Napredne kamere delujejo s pomočjo umetne inteligence, ki lahko poleg prepoznavanja obrazov oceni tudi starost, nacionalnost in spol ljudi. Kot smo pisali že pred časom – obraz je moč povezati z osebnim dokumentom posameznika, njegovim avtomobilom, sorodniki ali prijatelji. Obenem je moč slediti premikom posameznika za kar teden dni nazaj. Kamere torej beležijo vse – s kom se posamezniki srečujejo, kam zahajajo in kaj tam počnejo.

Uporaba tehnologij za nadziranje državljanov se je v času koronavirusa razpasla po vsej državi. Čeprav je Kitajska v mestih že pred koronavirusom zelo natančno nadzirala svoje državljane, se je v zadnjih tednih tovrstna tehnologija pojavila tudi drugod. Droni preletavajo podeželje ter manjša naselja in na ljudi, ki jih zasačijo brez maske na obrazu vpijejo opozorila: »Gospa v roza jakni! Zakaj ne nosite zaščitne maske? Nemudoma si jo nadenite. Pojdite domov in ne hodite ven!« Nacionalna zdravstvena kriza je opravičilo, ki ga je oblast potrebovala za namestitev dodatnih kamer, pravijo poznavalci. Vsak premik je zabeležen, informacije o zdravju ljudi in o njihovih zasebnih življenjih pa se še bolj temeljito skladiščijo in obdelujejo.

Vsakomur je dodeljena barva – rdeča, rumena ali zelena

Oblasti so vzpostavile sistem Health Code, ki deluje prek priljubljenih klepetalnih aplikacij. Vsakomur je dodeljena ena od treh barv semaforja na podlagi krajev, v katerih se je zadrževal in na podlagi časa, ki ga je preživel v katerem od žarišč bolezni ali pa na podlagi tega, koliko časa je bil izpostavljen potencialnim okuženim. Sistem bo kmalu uporabnikom dovolil videti tudi barvo, ki je bila dodeljena drugim ljudem. »Peljal sem se skozi provinco Hubej, kjer se nisem ustavljal, a se je moja barva vseeno iz zelene spremenila v rumeno, kar pomeni, da moram v karanteno,« je neimenovan moški povedal za Guardian.

Za vstop v stanovanjske ali službene komplekse se je potrebno identificirati z osebnim dokumentom, vsakomur pa tudi izmerijo telesno temperaturo in ga izprašajo o tem, kje se je v zadnjem času gibal. Telekomunikacijski operaterji beležijo gibanje mobilnih telefonov svojih uporabnikov, oblasti pa so na družbenih omrežjih, kakršni sta WeChat in Weibo, vzpostavile posebne linije, na katere ljudje kličejo, da prijavijo tiste, ki po njihovem kažejo znake bolezni. V nekaterih delih države lokalne oblasti ponujajo celo nagrade za tiste, ki prijavljajo kašljajoče rojake.

Napredne kamere poleg prepoznavanja obrazov zaznavajo tudi povišano telesno temperaturo in ljudi, ki ne nosijo zaščitnih mask.

Učinkoviti ukrepi, a za kakšno ceno?

Ukrepi so očitno učinkoviti, saj na Kitajskem v zadnjem času beležijo upadanje števila novookuženih. Zaradi nuje po zaustavitvi širjenja virusa se o spornosti tovrstnih ukrepov ne razmišlja, oziroma so celo dobrodošli, a poznavalci razmer so zaskrbljeni. Mnogi so prepričani, da dodatnih kamer po koncu pandemije oblasti ne bodo odstranile.

»Ne vem, kako bo, ko bo epidemije konec. Ne drznem si razmišljati o tem,« pravi 23-letni Chen Weiyu, ki dela v Šanghaju. »Sledijo nam že tako vsepovsod, zaradi koronavirusa pa je to še bolj očitno,« pripoveduje.

Da bo poostreno nadzorovanje in sledenje državljanom ostalo tudi po koncu pandemije, je prepričana Maya Wang, raziskovalka pri Human Rights Watch. Večje število pametnih kamer je Kitajce začelo opazovati in nadzirati v času olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu. Kamer po koncu olimpijskih iger niso umaknili, so pa veliko dodatnih namontirali dve leti kasneje, ko je Šanghaj gostil sejem Expo. Kitajska velja za državo, kjer je nameščenih največ kamer, po nekaterih podatkih bi jih naj bilo 200 milijonov. V številu kamer na prebivalca sicer prednjačijo Združene države Amerike, kjer je ljudi nadzoruje 50 milijonov kamer.