Janševa vlada je v petek ponoči, torej takoj po potrditvi v državnem zboru, že izpeljala vrsto kadrovskih menjav. Do sprememb je prišlo tudi na položajih, na katerih na konstitutivni seji vlade praviloma (še) ne prihaja. Tako je Janševa ministrska ekipa nemudoma razrešila generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, s tem pa uresničila grožnjo Žana Mahniča ob nedavnem obisku parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na NPU. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije je nova ministrska ekipa imenovala Antona Travnerja. Gre za dosedanjega direktorja Inštituta DCAF Ljubljana, strokovnjaka za nadzor meje, ki se ga je kot možnega šefa policije omenjalo že v času prve Janševe vlade. Prav tako je vlada že na ustanovni seji razrešila načelnico generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc. Njene zadolžitve je začasno prevzel njen namestnik, brigadir Robert Glavaš.

Tokrat pa se ni ponovila zgodba z začetka druge Janševe vlade, ko je vlada že na prvi seji zamenjala šefa Sove – tedaj je za prvega obveščevalca v državi imenovala Damirja Črnčeca. Rajko Kozmelj tako za zdaj ostaja na čelu Sove, a po vsej verjetnosti tam ne bo več dolgo. Se je pa že moral posloviti generalni direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Dejan Matijevič; zamenjal ga je Andrej Osolnik. Novega direktorja je dobil tudi vladni urad za komuniciranje. To je postal nekdanji poslanec SDS Miro Petek. Na čelo službe vlade za zakonodajo so začasno imenovali Katjo Triller Vrtovec, ki je doslej službovala v zakonodajno-pravni službi DZ. Med poslanci je predvsem odmevalo njeno pravno mnenje glede financiranja zasebnih devetletk, ki je šlo v prid predlogu SDS. Novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja je dobila tudi agencija za okolje (ARSO): Lilijano Kozlovič, ki je postala ministrica za pravosodje, je nasledil Iztok Slatinšek.

Odmeva zlasti imenovanje Kanglerja, Gorenaka in Mahniča

Menjavo na čelu policije je notranji minister Aleš Hojs komentiral z besedami, da želi v svojo ekipo pripeljati ljudi, ki jim absolutno zaupa, iz česar je mogoče sklepati, da absolutno zaupa tudi nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, saj je ta postal Hojsov državni sekretar. »Gre za enega tistih državljanov, ki so na lastni koži izkusili, kaj pomeni politično preiskovanje ljudi,« je kot pomemben razlog za izbiro Kanglerja ob sobotni primopredaji poslov med nekdanjim in novim notranjim ministrom dejal Hojs.

Poleg imenovanja Kanglerja so v javnosti konec tedna najbolj odmevala imena novih državnih sekretarjev v Janševem kabinetu. Premier si je namreč na to mesto izbral dva zvesta privrženca, ki sta znana po svojih radikalnih stališčih in tudi nestrpnih izjavah: Vinko Gorenak bo skrbel za koordinacijo med vlado in državnim zborom, Žan Mahnič pa za nacionalno varnost. Mahnič si je torej prislužil položaj, ki ga je v Šarčevem mandatu zasedal Damir Črnčec.

Počivalšek in Pivčeva sta dobila varnostnika

Premier Janša si je sicer za zdaj postavil še enega državnega sekretarja: dolgoletni diplomat Igor Senčar bo koordiniral mednarodne in EU zadeve. Na mesto generalnega sekretarja vlade je, tako kot v obeh preteklih Janševih vladah, sedel Božo Predalič. Na mestu šefa kabineta pa se zgodba iz prejšnjih dveh Janševih mandatov ni ponovila. Tedaj je namreč premierjev kabinet vodila Nika Dolinar Divjak, tokrat pa je prvak SDS na ta položaj izbral Petra Šuhla, dosedanjega vodjo bruseljske pisarne evropskega poslanca Milana Zvera.

Na petkovi konstitutivni seji je ministrski zbor postavil tudi podpredsednike vlade. Po pričakovanju so to postali predsedniki treh koalicijskih strank SMC, NSi in DeSUS Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec. Bolj presenetljiva pa je sprememba uredbe, s katero je podpredsednikom vlade dodeljeno fizično varovanje, ki je doslej pripadalo le trem ministrom: zunanjemu, notranjemu in obrambnemu. Matej Tonin je torej takšnega varovanja deležen že kot obrambni minister, kot podpredsednika vlade pa sta varnostnika dobila še gospodarski minister Počivalšek in kmetijska ministrica Pivčeva. V njunih vrstah sicer pravijo, da je bila to želja premierja Janše. Vlada je na svoji prvi seji tudi določila število kabinetnih zaposlitev za določen čas. Vsak minister lahko v svojem kabinetu na zaupanje zaposli do sedem oseb, kar je dve več kot v preteklem mandatu.