»Kar sem imel povedati, sem že dal pisno, najlepša hvala…« se je na vprašanje predsednice pritožbenega senata ljubljanskega višjega sodišča Mateje Lužovec, ali ima kaj povedati, odzval Ivan Radan, nekdanji zdravnik intenzivnega oddelka ljubljanske Nevrološke klinike.
Obravnavali so pritožbo tožilstva na sodbo, s katero je bil Radan novembra predlani oproščen uboja štirih hudo bolnih pacientov, zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin in neupravičenega slikovnega snemanja.
Tožilka predlaga razveljavitev sodbe
V nasprotju z obtoženim je bila tožilka Katarina Bergant precej bolj zgovorna, ko je utemeljevala, zakaj je bila sodba prvostopenjskega senata pod vodstvom Martina Jančarja nepravilna. »Slišali ste, kako je tožilka govorila o obtoženem, predsedniku senata, izvedencu. Obnaša se, kot da gre za neko zasebno vojno, ne pa za dokaze,« se je odzval Radanov zagovornik Milan Krstić. Bergantova je predlagala razveljavitev sodbe in novo sojenje pred spremenjenim senatom; kako bodo višji sodniki odločili, pa bodo stranke obveščene po pošti.
Predlani je okrožno sodišče razsodilo, da smrt štirih Radanovih pacientov ni bila posledica kaznivega dejanja, pri čemer se je sklicevalo predvsem na mnenje avstrijskega izvedenca dr. Wolfganga Krölla. Radan je bil tudi obtožen, da je predstojniku Nevrološke klinike izročil ponarejeno dokazilo o zdravljenju na dunajski kliniki, da bi upravičil svoje bolniške odsotnosti. Sodišče ga je oprostilo, češ da ponarejeni dokument ni povzročil nobenih pravnih posledic. Tudi v obtoženčevem predpisovanju enormnih količin zdravil, predvsem psihoaktivnega pomirjevala xanax sebi, svojcem in prijateljem (v dveh letih 861 receptov) kazenske odgovornosti ni našlo. Odločitev je utemeljilo predvsem s slabo reguliranostjo tega področja. V fotografiranju pacientov na intenzivni negi brez dovoljenja pa je sodišče kaznivo dejanje prepoznalo, a je Radana vseeno oprostilo zaradi »očitne nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila razsodba«.
Nepošteno sojenje
Bergantova je danes začela s kritiko Jančarjevega procesnega vodenja. Pritožila se je namreč tudi na odločitev predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, ki Jančarja ni hotel izločiti iz sojenja. Izločitev je predlagala zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti. Kot je dejala, tožilstva ni obravnaval enakovredno. Imel je različen pristop do prič, ki so Radana obremenjevale in razbremenjevale. Kröllu je dopuščal nedostojno in žaljivo vedenje do strokovne priče tožilstva Mateje Lopuh, dvigoval glas in tako na neki način vodil postopek. In ko se je Kröll zagovoril, da je zagovornik zdravnikov, ni sledil tožilstvu in odredil novega izvedenca. Vse te Jančarjeve poteze naj bi vplivale tudi na končno razsodbo.
Tožilka je vztrajala, da je Radan zagrešil vsa očitana kazniva dejanja. Glede ubojev je opozorila, da je zagovor nenehno spreminjal, do česar se sodišče v sodbi ni opredelilo. Navajalo je, da so bili vsi pacienti kremirani in obdukcije niso bile možne in da je zdravstvena dokumentacija nepopolna. Po tožilkinih besedah bi se moralo sodišče vprašati, zakaj je nepopolna in zakaj so nekatere zabeležke izbrisane. Menila je, da je Kröllove ugotovitve sprejemalo nekritično. Ko pa je celo ta priznal, da se na določeno področje ne spozna, pa tega ni razčistilo z drugim izvedencem.
Zakaj drugačna obravnava?
Glede receptov je dejala, da je bila zakonodaja jasna in da Radan ni imel nobene osnove, da bi jih pisal. Predpisoval jih je v neprimernih odmerkih in časovnih obdobjih ter nesmiselnih kombinacijah, je opozorila. Zdravila je dvigoval tudi z zdravstvenimi karticami oseb, ki jih sploh niso potrebovale. Zavrnila je argument, da je paciente fotografiral iz izobraževalnih namenov.
»Ni šlo za kaka zanimiva stanja pacientov in tudi korist od teh posnetkov ne more biti večja od škode, ki je nastala s posegi v njihove pravice. V sodbi tudi ni razloženo, zakaj bi morali njega obravnavati drugače kot druge storilce tega kaznivega dejanja,« je Katarina Bergant komentirala odločitev, da je bil Radan kljub storjenemu kaznivemu dejanju oproščen. Glede ponarejene listine pa je dejala, da je šlo za kaznivo dejanje, pa četudi zaradi nje ni bilo pravnih posledic.
Obramba je vložila pritožbo zgolj zaradi očitka o neupravičenem slikovnem snemanju. Zagovornik Krstić je dejal, da je imel Radan posnetke le na svojem računalniku in fotografij ni izdelal, nastale pa so, ker bi koristile diagnostiki. Če bi jih uporabil, bi jih anonimiziral. »Predlog za pregon je dal samo en pacient, in to tisti, ki ga je Radan zdravil brez zdravstvenega zavarovanja in ki so mu rešili življenje,« je še dejal.
