Na tematiko nevzdržnih razmer v delovnih okoljih se je Festival dokumentarnega filma, ki ga pripravljajo v Cankarjevem domu, osredotočil že pred enajstimi leti. Letos je v fokusu »delovna etika proti slavi in bogastvu«, kot jo je razumel pisatelj Kurt Vonnegut in kot se kaže v ekstremnih razmerah, kot zavezanost poklicu ne glede na finančno izravnavo. Vodja filmskega programa CD Simon Popek pravi, da se jim je ta tematika prikradla skozi stranska vrata.
Sodobno sužnjelastništvo
V tekmovalnem programu bo na ogled francosko-belgijski film Delo v tujini korejske režiserke Yoon Sung A. Gre za zgodbo o filipinskih dekletih, ki jih pripravljajo za pot čez morje, na delo v tujino, kjer pa jih čakajo skorajda sužnjelastniške razmere. Kolektiv romunskega režiserja Alexandra Nanauja pa obravnava tudi nam znane okoliščine – katastrofalno stanje v zdravstvu, kjer je veliko manipulacij, klientelizma.
V koprodukcijskem filmu režiserja Audriusa MickevičiusaVzorno vedenje sodeluje tudi slovenski koproducent Igor Pediček, kamera pa je postavljena v litvanske zapore. Osredotoči se na nekaj dosmrtno obsojenih zapornikov. Tekmovalno sekcijo zaokrožuje z oskarjem nominiran osebni videodnevnik sirske režiserke Waad Al Kateab z naslovom Za Samo, čustveni dokumentarec, ki govori o ženski, ki med obleganjem Alepa rodi hčer in skuša preživeti v peklu vojne.
Na podeželju
Še en film, nominiran za oskarja, bo letos na sporedu festivala, in sicer v sklopu Intimni in globalni portreti. Medena dežela, makedonski dokumentarec, se poklanja tradicionalnemu ruralnemu okolju. Avtorja Tamara Kotevska in Ljubomir Stefanov sta tri leta spremljala ostarelo Hatidze in njeno napol slepo mamo, ki se preživljata s čebelarstvom v nekonvencionalni maniri. Tudi dokumentarec Čeljust režiserke Lize Mandelup govori o podeželju, ameriškem, o mladih, spletnem komuniciranju in zasvojenosti z internetom.
Komunikativen kanadski film Teorija o kretenih je najbolj zabaven film festivala, pravi Popek. Med igralci najdemo tudi Johna Cleesa. To ni film kitajskega režiserja Yunga Changa je portret o britanskem vojnem poročevalcu Robertu Fisku; kaj vse je treba storiti, da ostaneš zvest svojim načelom in ne postaneš režimski poročevalec.
Dokumentiranje zgodovine
Sergej Loznica nadaljuje vizualno popisovanje sovjetske zgodovine s filmom Državniški pogreb. Znova gre za arhivski film; lani je na festivalu sodeloval s tematiko o stalinističnih sodnih procesih, tokrat pa govori o čustvenih izlivih ob smrti voditelja Stalina, voloždovih pogromih, montiranih političnih procesih, gulagih in gladomoru v Ukrajini.
Pred kratkim so v srbskih arhivih odkrili tudi magnetogram zelo nenavadnega procesa iz leta 1971, ki ni potekal v sodni dvorani, ampak kar v novosadski kinodvorani. Režiser Dušan Makavejev se je vrnil s canskega festivala, kjer je doživel velik uspeh s filmom Misterij orga(ni)zma, oblasti so ga napadle, nato pa dopustile, da filmu sodijo običajni ljudje. Zgodil se je pogrom. Oblast je tako dokončno obračunala z jugoslovanskim črnim valom, mnogi režiserji so zapustili državo, izgubili so svoj avtentični glas. Pod dokumentarec se podpisuje režiser Goran Radovanović. Film Hči camorre režiserja Siniše Gačića pa je edini slovenski predstavnik na festivalu. Govori o Cristini Pinto, nekdanji kamoristični morilki, ki se po 24 letih vrne iz zapora. Film je v kategoriji dokumentarnega filma zmagal na lanskem Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
