Boj proti koronavirusu je postala igra števil. Po državah štejejo in seštevajo obolele, poročajo o življenju in smrti. Skoraj 100.000 je po zadnjih informacijah obolelih po vsem svetu, število smrtnih primerov je preseglo 3300. Seštevanje, odštevanje… kot bi imel sam vrag posebno veselje do aritmetike! Ob tem iz Svetovne zdravstvene organizacije sporočajo: »Gre za unikaten virus z unikatnimi lastnostmi. To ni gripa. Še nikoli doslej nismo imeli opravka s klico, ki bi se s tako lahkoto širila med ljudmi.«
Vodja Svetovne zdravstvene organizacije, dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, je še povedal, da cilj ostaja omejevanje virusa sars-coV-2 in da morajo države ukrepati takoj.
Nekateri ukrepi so se izkazali za učinkovite in tako ponekod v zadnjih dveh tednih niso ugotovili novega primera. Drugod je virus ušel z vajeti.
Manj okužb
S Kitajskega, denimo, prihajajo spodbudne novice o zmanjševanju števila na novo obolelih. Zunaj province Hubei je bilo te dni le malo novih primerov. Iz Vietnama, kjer so med prvimi zaznali virus, poročajo, da novega primera ni bilo. »Bitka je sicer dobljena,« kot se je izrazil tamkajšnji predsednik vlade, »vojna pa še ne.«
Tudi v Sloveniji je koronavirus prisoten, doslej so ga potrdili pri šestih osebah. Strokovnjaki so že prej poudarjali, da je zelo malo možnosti, da bi se virusu Slovenija izognila, posebno glede na dejstvo, da je virus že povsod okoli nas. V Avstriji so našteli več kot 40 primerov, v Italiji , kjer je skupno okuženih več kot 3800 ljudi, so prve primere te dni potrdili v Trstu in Vidmu, na Hrvaškem je trenutno enajst potrjenih primerov. Prvi primer okužbe so danes potrdili tudi na Slovaškem pri moškem, ki v zadnjem času ni potoval, vendar pa se je njegov sin pred dnevi vrnil iz Benetk.
V vseh evropskih državah je na današnji dan okuženih več kot 5600 ljudi, umrlo pa je 161 ljudi, kažejo podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Evropska unija je zaradi vse večjega števila primerov dvignila oceno tveganja na visoko stopnjo. Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je poudarila, da se je osemnajst članic že odločilo za skupno naročilo zaščitne opreme, in povedala, da je na države naslovila pismo, v katerem je vse ministre za zdravje pozvala, naj zagotovijo ustrezne vire v zdravstvu, zmogljivosti v laboratorijih in na vstopnih točkah, na primer letališčih, ter ustrezno obveščanje.
Gripa je drugačna
Direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat pa je te dni povedala, da je med novim virusom in virusom gripe kar nekaj razlik. Ta primerjava je namreč vse pogostejša v javnosti. Razlika med njima je po njenih besedah predvsem v tem, da gripo bolje poznamo, imamo učinkovito cepljenje in protivirusna zdravila. Za novi koronavirus tega ni.
Ne glede na to, ali gre za gripo ali novi koronavirus, so ukrepi za preprečevanje okužbe sicer enaki, je poudarila, in sicer izogibanje krajem, kjer je veliko ljudi, bolni, ki kašljajo in kihajo, naj ostanejo doma.
Kaj o novem virusu doslej pravzaprav že vemo in česa ne? Med najnovejšimi dognanji je dejstvo, da so bili nekateri, ki so domnevno že preboleli bolezen, na testiranju znova pozitivni. Neka Japonka naj bi zbolela že drugič. O podobnih redkih primerih poročajo tudi s Kitajskega. Po navedbah medijev pa takšni bolniki kljub ponovnemu izbruhu bolezni niso kužni.
Prav tako se zdi strokovnjakom sumljivo, da se je na ladji Diamond Princess kljub ukrepom okužilo toliko potnikov. Nekateri zato menijo, da se morda lahko virus širi tudi drugače – oralno ali s fekalijami. Ob tem opozarjajo na primer širjenja sarsa leta 2003, kjer je v večstanovanjskem bloku v Hongkongu zbolelo 300 ljudi. Ugotovili so, da se je virus takrat širil po cevovodu.
Svetovna zdravstvena organizacija intenzivno zbira podatke in izkušnje, ki bodo podlaga za dognanje, na kakšen način se virus pravzaprav lahko širi in kako je mogoče, da se v neki sobi, kot je bil primer na nekem nemškem seminarju, okuži toliko ljudi.
Vročina kot dejavnik
Med odprtimi vprašanji je tudi, ali lahko virus ustavi višja temperatura v okolju. Razmeroma majhno število primerov v Afriki bi morda lahko nakazovalo na takšno možnost, toda po drugi strani znanstveniki opozarjajo, da je za zaključke še prezgodaj. Med drugim so šele zdaj o prvem primeru poročali iz Nigerije.
Prav tako z različnih koncev poročajo o tako imenovanih superprenašalcih, ljudeh, ki so zelo učinkoviti pri razširjanju virusa na druge. Odgovora, zakaj je tako, ni. Ena od teorij pravi, da je to zaradi nekoliko drugačnih značilnosti njihovega imunskega sistema.
Tudi podatki o smrtnosti niso dokončni. Iz mesta Wuhan, kjer se je vse začelo, poročajo o dvo- do štiriodstotni umrljivosti, toda zunaj Wuhana je na Kitajskem umrljivost precej nižja, in sicer 0,7-odstotna.
Po doslej znanih podatkih ta vrag najbolj ogroža ljudi s poškodovanim ali slabotnim imunskim sistemom. »Starejši, ki imajo že težave z zdravjem, denimo visok krvni tlak, oslabelo srce in sladkorno bolezen, so, se zdi, bolj ogroženi,« so med drugim javili iz Svetovne zdravstvene organizacije. Ne vedo pa, zakaj niso bolj izpostavljeni otroci, ki so sicer precej bolj nagnjeni k obolevanju za različnimi boleznimi.
Poskušajo pomagati z zdravili, ki jih sicer uporabljajo zoper HIV oziroma v primeru aidsa, vendar to za zdaj preizkušajo na Kitajskem. Ocenjujejo, da bi bilo cepivo lahko na voljo čez dobro leto dni.
