Zagotovo. Po globalnih podatkih, ki smo jih pridobili v BCG, je 56 odstotkov vseh univerzitetnih diplomantov žensk, vendar jih je le 36 odstotkov od teh diplomiralo s STEM področij, na koncu pa predstavljajo le četrtino zaposlenih na tem področju. Številna podjetja se danes srečujejo s težavo pridobivanja ustreznega kadra s področij digitalnih podatkov in analitike, kar pomeni, da bodo imele strokovnjakinje STEM področij veliko priložnosti za delo. Vrzel med povpraševanjem in ponudbo ustreznega kadra lahko podjetja polnijo tudi s programi usposabljanja svojih zaposlenih. V raziskavi, ki smo jo v BCG pripravili za Svetovni gospodarski forum, ugotavljamo, da bi se kar 95 odstotkov zaposlenih, ki jim zaradi razvoja tehnologije grozi izguba zaposlitve, lahko prekvalificiralo za enaka ali bolje plačana delovna mesta. Ta »reskilling« lahko v veliki meri koristi zlasti ženskam na področju STEM poklicev.
Že vrsto let si prizadevate za večjo uravnoteženost spolov na položajih odločanja. Kako?Moje prizadevanje je večplastno. V BCG skrbimo za uravnoteženost spolov na vseh nivojih, kar je tudi ena mojih nalog na območju Vzhodne Evrope. Še posebej si prizadevamo obdržati številne strokovnjakinje, ko se odločijo za materinstvo. Uvedli smo že veliko modelov fleksibilnega dela, tako za mame kot za očete.
Z uravnoteženostjo spolov se ukvarjam tudi na nivoju držav, predvsem Slovenije. V Združenje Manager nagovarjamo vlado in vse relevantne deležnike, da bi z zakonskimi ukrepi naredili korak naprej v smeri uravnoteženosti spolov na mestih odločanja. Priporočili smo pet ukrepov za učinkovito doseganje enakosti spolov na vodilnih mestih v tistih slovenskih podjetjih, ki v največji meri oblikujejo naše gospodarstvo. Tako med drugim predlagamo, da mora biti v poslovodnem organu in med izvršilnimi direktorji najmanj ena tretjina članov manj zastopanega spola. Za to bi si morala država prizadevati, če ne zaradi osnovnih človekovih pravic, pa zato, ker države z večjo enakopravnostjo spolov dosegajo močnejšo in hitrejšo rast BDP-ja na prebivalca.
Nedavno ste dejali, da v poslu šteje pamet, vse drugo je celofan.V javnosti in na splošno v okolju, v katerem delujemo, nas pogosto ocenjujejo po celofanu, torej po zunanjosti, namesto, da bi ocenjevali vsebino, ki edina šteje. Sama sem se vedno borila in dokazovala z vsebino in strokovnostjo, ki jo lahko ponudim klientom.
Bi lahko rekli, da se je Slovenkam težje prebiti na vodilna mesta kot drugje? Zakaj?V Sloveniji imamo na vodstvenih pozicijah izjemno malo žensk. Na prste dveh rok bi lahko preštela predsednice in članice uprav, kar je znak, da v sistemu nekaj ne deluje. Imamo namreč ogromno žensk, ki so nadpovprečno inteligentne in kvalificirane, pa ne priplavajo na površje. Če imamo v srednjem managementu četrtino žensk, jih je na vrhu piramide samo še 5 %. Ugotovili smo, da je ženskam najtežje na začetku materinstva, ko so s kariernega vidika običajno na poziciji srednjega managementa. Medtem ko vzamejo porodniški dopust in prevzamejo primarno skrb za otroka, jih moški na delovnih mestih prehitijo.
