S premikom kapitala v varnejše naložbe pa so porasle cene obvezniških naložb. S povečanim povpraševanjem po državnih obveznicah je letna donosnost do dospetja ameriške desetletne obveznice upadla pod 1,2 odstotka, nemške desetletne obveznice pa pod –0,6 odstotka. Še v začetku leta sta omenjeni obveznici vlagateljem ponujali 1,9-odstotno oziroma –0,2-odstotno letno donosnost do dospetja. Ključni vprašanji, ki si ju danes zastavljamo vlagatelji, sta, kdaj bo državam uspelo zajeziti širjenje virusa in kakšen davek bo zanj plačalo globalno gospodarstvo.
Ob izbruhu sarsa leta 2003 je bil kumulativen vpliv na globalno gospodarstvo zgolj rahlo negativen. Šlo je predvsem za prerazporeditev gospodarske rasti iz enega v drugo četrtletje. Kitajski je delno že uspelo zajeziti širjenje, saj se je število bolnih krepko zmanjšalo (s skoraj 60.000 na manj kot 40.000). V šestih kitajskih provincah so tako že znižali stopnjo tveganja okužbe. Če bo tudi drugim državam uspelo pravočasno zajeziti širjenje virusa, k čemur bi v velikem delu sveta lahko pripomogla tudi prihajajoča pomlad z daljšimi in toplejšimi dnevi ter večjo vlažnostjo, potem tudi tokrat večjega vpliva na globalno gospodarstvo ne bo. V tem primeru se lahko korekcija izkaže zgolj kot dobra nakupna priložnost.
Da bi države omilile negativen vpliv na gospodarstvo, so napovedale tudi določene fiskalne in monetarne spodbude. Med drugim je Kitajska znižala kratkoročno in srednjeročno obrestno mero ter zagotovila dodatno likvidnost na denarnem trgu. Nemški finančni minister je napovedal, da načrtujejo dodatne fiskalne spodbude. Tržni udeleženci pa pričakujejo, da bo ameriška centralna banka najpozneje ob naslednjem srečanju znižala ključno obrestno mero.
Vsaka takšna težava prinese tudi pozitivne eksternalije. Tako so se ob širjenju virusa na Kitajskem in drugod po svetu pozitivno obnesle novodobne tehnologije. Družba Alibaba je na osnovi umetne inteligence razvila algoritem, ki na podlagi CT-slike hitro in z visoko natančnostjo določi, ali je oseba okužena s koronavirusom. Zaradi zaprtja šol več kot 60.000 učiteljev in 50 milijonov učencev uporablja spletne aplikacije za šolanje na daljavo. Kitajski razvijalci avtonomnih vozil pa so oblastem ponudili svoja avtonomna vozila, ki se zdaj uporabljajo za dostavo hrane in nujnih potrebščin v mestih, ki so pod karanteno. Morda pa bodo tudi v Sloveniji razmislili o zmanjšanju zakonskih ovir za delo od doma?
