Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednik evropskega parlamenta David Sassoli bodo jutri v znak solidarnosti obiskali grškega premierja Kiriakosa Micotakisa. V Atenah bodo razpravljali o novi migrantski krizi na grških in bolgarskih zunanjih evropskih mejah, ki jo je z odločitvijo o enostranski odpovedi migracijskega dogovora EU-Turčija sprožil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Po pogovorih pri Micotakisu bodo obiskali še območje ob meji s Turčijo, da bi se na lastne oči prepričali o razmerah. Te sicer ostajajo napete. Grčija v prihodnjih dneh pričakuje dodatne okrepitve enot Frontexa za varovanje meje. Ne glede na to pa iz EU prihajajo jasna sporočila: z Erdoganom smo pripravljeni nadgraditi dogovor EU-Turčija, ki za nas še velja.
Sporočilo prebežnikom: vrata EU niso odprta
»Priznavam, da je Turčija v težkem položaju glede beguncev in migrantov. Toda to, kar zdaj vidimo na grških mejah, ne more biti odgovor ali rešitev,« opozarja von der Leynova. Čeprav se je Erdogan z odprtjem meje za prebežnike dejansko odpovedal dogovoru o zajezitvi migracij, ki ga je Turčija z Evropsko unijo sklenila leta 2016, ta za evropsko komisijo še velja. Podobno so sporočili tudi iz urada kanclerke Angele Merkel, ki je pred štirimi leti vodila pogajanja za sklenitev dogovora. Prav tako so iz Berlina prebežnikom sporočali, da migrantska pot od Turčije čez zahodni Balkan ni odprta. Namesto ostre obsodbe dogajanja EU torej pušča odprta vrata za diplomacijo in dogovor s turškim predsednikom. »Radi bi poiskali skupne točke in se pogovorili o tem, kje bi lahko potrebovali podporo,« je dejala von der Leynova.
Vprašanje pa je, ali je turški predsednik pripravljen na sklepanje kompromisa ali pa si z zavračanjem ponovnega zaprtja turških meja za prehajanje prebežnikov zgolj dviguje ceno. Erdogan se bo sicer zaradi razmer v Idlibu v četrtek v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na pogovorih s Putinom bi rad dosegel prekinitev spopadov v Idlibu. Že danes zvečer pa se je pri turškem predsedniku mudil bolgarski premier Bojko Borisov, ki se je pred pogovori zavzel za ustanovitev posebnega varnostnega centra za migrante zunaj območja EU, ki bi ga v celoti financirala Unija.
V prihodnjih dneh se bo v Turčijo odpravil slovenski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Obiskal bo begunske centre v Gaziantepu, da bi videl, kaj je mogoče dodatnega storiti za tamkajšnje begunce.
Slovenska policija okrepila nadzor na meji
Na slovenskem notranjem ministrstvu so medtem zagotovili, da so na morebitno povečanje nezakonitih prehodov državne meje pripravljeni. »Načrtovane ukrepe bomo prilagajali razmeram na terenu,« so zatrdili in pojasnili, da slovenska policija že zdaj opravlja poostrene nadzore na meji. Iz drugih enot je na mejo prerazporedila okrepitve, na izpostavljenih območjih pa okrepila delovanje policistov, posebnih policijskih enot in pomožnih policistov. Na delu so tudi policisti konjeniki in policisti vodniki službenih psov.
Mejni nadzor opravljajo tudi s policijskim helikopterjem, s termovizijo, brezpilotnimi letalniki in videonadzorom. Za morebitno preprečevanje migracij prebežnikov, ki so prispeli v Evropsko unijo, so poostrili tudi nadzor v notranjosti države. Pod drobnogledom policije so nastanitvene zmogljivosti, avtobusne in železniške povezave ter avtoceste. Policiji pri nadzoru meje pomaga slovenska vojska, na najbolj izpostavljenih delih državne meje (na območjih policijskih uprav Maribor in Koper) pa so začeli postavljati dodatno ograjo.
Grčija čaka na okrepitve Frontexa
Vzporedno z diplomatsko aktivnostjo glavna nevralgična točka hibridnega spopada med Turčijo in Evropsko unijo še naprej ostaja zunanja evropska meja. Na območju ob grško-turški meji je evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex pričakovala zaostritev razmer. Potem ko je Turčija odprla meje za begunce na poti v EU, so ti obtičali na »nikogaršnji zemlji« med turško in grško mejo. Tamkajšnjim okrepljenim enotam grške policije in vojske, ki so v minulih dneh prebežnike od prečkanja meje odvračale ne le z žičnatimi ograjami, temveč tudi s solzivcem, naj bi se pridružile tudi enote za hitro posredovanje Frontexa. V petih do desetih dneh od zaprosila morajo države članice zagotoviti do 1500 mejnih stražarjev. Naloge v državi, kamor so bili napoteni, izvajajo v skladu z navodili tamkajšnjih varnostnih organov.
Že zdaj agencija v Grčijo pošilja dodatne okrepitve in opremo tamkajšnji policiji. Prošnjo za napotitev enot za hitro posredovanje na kopensko mejo med Grčijo in Turčijo so na agenciji dobili po tem, ko je grška vlada Evropsko unijo zaprosila za pomoč zaradi nepričakovano množičnega prihoda migrantov na njene zunanje meje. Grški premier Micotakis je zagotovil, da namerava država varovati zunanje evropske meje. Država, ki že več let prosi za večjo evropsko solidarnost pri porazdelitvi migrantov, se je odločila za uvedbo izrednih ukrepov, kakršnih ni sprejela niti med veliko migrantsko krizo pred štirimi leti. Mesec dni tako ne bo več sprejemala prošenj za azil, poleg tega namerava prosilce za azil nemudoma vrniti v državo izvora, ne da bi podrobneje preverjala njihovo prošnjo. Obe odločitvi pomenita kršitev mednarodnega prava.
Azilnega sistema ni mogoče preklicati
Grčija je sporočila, da bo za mesec dni nehala sprejemati prošnje za azil. To ni po vsebini nič novega. Po letu 2015 se mnoge države v Evropi in po svetu (ZDA) trudijo mednarodni azilni sistem, ki temelji na mednarodnem pravu, zrušiti oziroma omajati. To skušajo države večinoma zaviti v nejasne pravne formulacije, sklicujoč se na »izredne okoliščine«. Slovenija je, denimo, suspenz pravice do pribežališča kot prva v Evropi leta 2017 uzakonila s kontroverzno spremembo zakona o tujcih. Lani je ustavno sodišče določbo razveljavilo. Med drugim so ustavni sodniki opozorili, da pravice do pribežališča ljudem ni mogoče odreči niti v vojni.
Tudi Grčija bo imela s svojim ukrepom, ki je za zdaj zgolj političen, verjetno pravne težave. »Evropske direktive s področja azilnega prava začasne prekinitve sprejemanja prošenj za azil ne omogočajo. Ravno tako tega ne omogoča ženevska konvencija o statusu beguncev. Da bi Grčija odstopila od mednarodnih pogodb, pa trenutno javno ni znano,« opozarja slovenska strokovnjakinja za begunsko pravo Dina Bulog.
Danes je tudi agencija UNHCR opozorila Grčijo, da ne sme suspendirati azila. »Že daljši čas smo v Grčiji priča popolnemu razpadu sistema,« dodaja Bulogova. »Ravno se ukvarjam s primerom družine iz Sirije, ki ima v Grčiji domnevno priznan status begunca, vendar pa o tem nikoli ni bila obveščena. Sumimo, da Grčija niti oseb, ki so tam dobile status begunca, o tem ne obvešča. S tem jih dobesedno prisili v nadaljnje migracije in se jih na tak način znebi,« pravi Dina Bulog.
»Jasno je, da se pravice do mednarodne zaščite z vidika nevračanja in prepovedi mučenja po mednarodnem pravu ne da razveljaviti. Na to je ob sprejemanju spornega zakona o tujcih Slovenijo opozoril tudi Svet Evrope. Članice EU morajo prosilcem za azil omogočiti dostop in pošten postopek,« dodaja Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije.
