Smrt 33 turških vojakov v sirski provinci Idlib, zadnji pod nadzorom upornikov, ki jo Asadove sile že mesece poskušajo zavzeti tudi s podporo Rusije, je pripeljala do hude zaostritve ne zgolj na sirskem bojišču, temveč tudi v odnosih med Turčijo, sirskim režimom Bašarja Asada, Rusijo in Evropsko unijo. Ves današnji dan je potekala močna diplomatska aktivnost, da bi se napetosti v Siriji in na zunanjih mejah EU umirile.
Erdogan in Putin za srečanje
Najbolj krvav posamični napad na turško vojsko v zadnjih tridesetih letih, ki so ga z zračnimi napadi zagrešile Asadove sile, je terjal skorajda takojšen vojaški odgovor Turčije. V napadih na položaje sirske vojske je bilo po zatrjevanju Ankare ubitih 309 sirskih vojakov. Turčija, ki je članica zveze Nato, in Rusija, ki je zaveznica Asada, se tako blizu neposredni konfrontaciji na bojišču še nista znašli. Rusija je s Črnega morja skozi Bosporsko ožino pred obale Sirije napotila bojni ladji. Turčija je dobila solidarnostno podporo Nata in ZDA.
Ankara in Moskva sta po spopadu na bojišču najprej izmenjali obtožbe o krivdi. Turčija je ocenila, da se je napad na njene vojake zgodil kljub usklajevanju z Rusijo, Moskva pa je ugotavljala, da turške sile sploh ne bi smele biti na napadenem območju, kjer naj bi bila tarča islamistična skupina Hajat Tahrir Al Šam.
Potem pa je bila na vrsti telefonska diplomacija za razelektritev ozračja. Turški in ruski predsednik Recep Tayyip Erdogan in Vladimir Putin sta se dogovorila, da se čim prej sestaneta in da je za provinco Idlib potreben nov varnostni mehanizem, ki bo omogočal izogibanje spopadom. Turčija želi takojšnjo prekinitev spopadov v Idlibu in umik sirskih sil na območja, kjer smejo delovati v skladu z dve leti starim dogovorom iz Sočija.
Bolgarija in Grčija sta okrepili varnostne sile na meji s Turčijo
Razmere so se medtem močno zaostrile tudi na zunanji meji EU s Turčijo. Ponoči, le nekaj ur po napadih v Idlibu, so turške oblasti sporočile, da migrantom ne bodo več preprečevale prehajanja v Bolgarijo in Grčijo. Kasneje je Ankara sporočila, da se v njeni migracijski politiki ni nič spremenilo. A danes ves dan ni bilo jasno, kakšne namene ima Turčija z leta 2016 sklenjenim dogovorom o odvračanju migrantov z evropskih meja v zameno za evropsko finančno in humanitarno pomoč. Več sto migrantov, med njimi Sirci, Iračani, Iranci, Pakistanci in Maročani, se je po novici, da jim policija ne bo več preprečevala prehoda v EU, nemudoma odpravilo proti meji in čakalo, da jo bodo lahko prečkali.
»Trenutno vzpostavljamo strožji mejni nadzor zaradi koronavirusa. Predstavljajte si, da bi v takšnih okoliščinah mejo prehajalo na stotine ali tisoče migrantov,« je dejal bolgarski premier Bojko Borisov, ki je na mejo s Turčijo napotil dodatnih tisoč policistov in vojakov. »Grčija ni odgovorna za tragične dogodke v Siriji in ne bo trpela posledic odločitev, ki so jih sprejeli drugi,« pa je sporočil grški premier Kiriakos Micotakis. Na grško-turškem mejnem prehodu Evros je policija proti migrantom, ki so hoteli vstopiti na grško ozemlje, uporabila solzivec.
Evropska komisija danes ni prejela uradnega obvestila Turčije, da se odpoveduje migracijskemu dogovoru z EU. Dodatno zmedo je vnesel še direktor turškega vladnega urada za komuniciranje Fahrettin Altun, ki je dejal, da so migranti odslej tudi evropski in svetovni problem. Pristavil je, da Ankara ni imela druge možnosti, kot da zmanjša mejni nadzor, potem ko ni prejela zadostne pomoči za 3,7 milijona beguncev na svojih tleh.
