Macbeth je vsekakor ena od najslovitejših iger Williama Shakespeara, ki je v dobrih štirih stoletjih od nastanka doživela nepregledno vrsto postavitev, predelav ter razlag, vendar še vedno ni izgubila svoje privlačnosti in nemara tudi zagonetnosti. Večplastno zgodbo o posameznikovi obsedenosti z močjo, ki se ne ustavlja niti pred umorom, je med drugim v posodobljeno obliko še pred kratkim v obsežen roman predelal celo norveški avtor kriminalnih uspešnic Jo Nesbo.
S svojo novo predstavo pa se je nanjo naslonil tudi režiser Matjaž Pograjc: uprizoritev Kliči M za Macbetha (ki se v naslovu spogleduje tudi s kultno filmsko srhljivko Alfreda Hitchcocka) bodo premierno uprizorili v petek v spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča.
Med dramo in koncertom
Vendar pa to ne bo ravno »običajna« postavitev vsem dobro znane klasike. Kot pojasnjuje Pograjc, je proces oblikovanja uprizoritve sicer res izhajal iz Shakespearove dramske predloge (v prevodu Srečka Fišerja), ki so ji ustvarjalci »dokaj zvesto sledili« in ohranili »vsaj polovico besedila«, a so pri tem iskali tudi druge poudarke. Med drugim je poskušal v predstavi izumiti nov gledališki žanr, ki bi se sprehajal nekje med dramsko predstavo in glasbenim koncertom. Zamislil si ga je skupaj z igralko Klaro Kastelec, ki bo v uprizoritvi igrala lady Macbeth, medtem ko bo naslovnega junaka odigral še en gost, Jurij Drevenšek.
Pri glasbeni razsežnosti predstave pa ne gre za uglasbeno poezijo Shakespeara, poudarja Pograjc, temveč za nekakšen večžanrski »izmislek« (navdih zanj so med drugim iskali tudi na enotedenskih pripravah na Portugalskem, kjer so raziskovali tradicijo fada), v katerem nastopajoči prehajajo iz dramskih vlog v glasbene. Glasbo je napisal direktor gledališča Tibor Mihelič Syed, ki jo bo skupaj z nekaterimi igralci, zbranimi v tako imenovani Macbend, tudi izvajal.
»Shakespeare je z Macbethom na ljudski način opisal, kaj naj bi bil umor in kakšne naj bi bile njegove posledice. To besedilo, ki v splošni zavesti po krivici velja za težko, je v resnici zelo duhovito,« meni Pograjc, ki opozarja, da v današnjih časih umor ni več nujno kaznovan, temveč je vsaj v nekaterih okoliščinah celo zaželen in pospremljen z aplavzom. »Naša predstava je torej sodobna, toda hkrati zelo klasična, saj skozi klasično zgodbo govori o sodobnem svetu.« Občinstvo bo uprizoritev spremljalo na lesenih klopeh, ob pijači in hrani, ki ju bodo stregli natakarji. »Volilno telo v Sloveniji se zgodi na veselicah,« o tem pravi režiser, ki je zasnoval tudi scenografijo.
