Še najmanj novih problemov je na relaciji med Beogradom in Prištino. Imenovanje Albina Kurtija iz do lanskih parlamentarnih volitev vseskozi opozicijske Samoodločbe za predsednika vlade sicer še ni dalo odgovora, kako se bodo odnosi razvijali, za nekaj domače kosovske dramaturgije pa je poskrbela nova predsednica parlamenta Vjosa Osmani, ki je Kurtiju pripisala močnejšo pozicijo v pogovorih, ker ga v nasprotju s prejšnjim predsednikom ne bremeni obtožbe iz delovanja v Osvobodilni vojski Kosova (OVK). Izjava je razburila kosovskega predsednika Hashima Thacija, ki je Osmanijevo javno vprašal, kakšen zločin je storila OVK, ko je z najmočnejšo silo sveta Natom izbojevala svobodo, neodvisnost in suverenost Kosova.
Vučić miri radikalce
Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je medtem minuli vikend ukvarjal s Srbi v drugih delih razpadle Jugoslavije, v BiH in Črni gori. V soboto je gostil njune predstavnike skupaj s srbskimi cerkvenimi dostojanstveniki zaradi že več mesecev trajajočega spora glede cerkvenega lastništva v Črni gori in državnega v BiH, ki si ga po odločitvi tamkajšnjega ustavnega sodišča ne more v svoje katastre zapisati Republika Srbska (RS). Predstavnik bosanskih Srbov v predsedstvu BiH Milorad Dodik je vztrajal, da je sodišče prestopilo »rdečo črto« in da se v RS »krepi spoznanje, da bo treba rešiti vprašanje njenega statusa«, njen obstanek v državi BiH pa znova pogojeval z zakonom o ustavnem sodišču, ki bo iz njega izključil tuje sodnike.
Vučić, ki se intenzivno pripravlja na aprilske domače parlamentarne volitve, je po sestanku v Beogradu zagotovil, da bo Srbija še naprej podpirala srbski narod v Črni gori in BiH skozi »vse oblike, ki so zakonsko možne in upravičene«. Predstavnike bosanskih Srbov, ki blokirajo odločanje v organih BiH, je zaprosil, da upoštevajo interese celotnega srbskega naroda in delujejo pravno in demokratično skozi institucije brez širše destabilizacije regije.
»Vem, da to ni všeč delu javnosti, ki želi radikalne rešitve, a je največji uspeh Srbije v tem, kako dolgo ohranja mir,« je dejal in obtožil nekatere v mednarodni skupnosti, ki po preizkušenem receptu skušajo obdolžiti Beograd za vse dogajanje v regiji. Pri tem je opozoril, naj nikomur ne pade na pamet, da bi rušil identiteto Srbov v RS in BiH. Za nameček je dodal, da je dan prej ugotovil, da bivši kosovski premier Haradinaj ni samovoljno uvedel carine na srbsko blago, ampak so mu pri tem prikimavali nekateri iz mednarodne skupnosti.
Izzivanje z Makedonijo
Brez nahrbtnika na sinočnjo delovno večerjo s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen ni mogel priti niti predsednik tehnične severnomakedonske vlade Oliver Spasovski, ki po odstopu premierja Zorana Zaeva zaradi francoske blokade na skopski poti v EU vodi to državo. Na sestanek, ki je služil pripravam na srečanje EU s šesterico držav zahodnega Balkana (ob omenjenih še z Albanijo) maja letos v Zagrebu, ga je spremljala vest o razrešitvi ministrice za delo Rašele Mizrahi. Parlament jo je izglasoval potem, ko je izzvala protest Aten z nastopom na tiskovni konferenci v Skopju pod starim državnim imenom Makedonija. Mizrahijeva iz vrst VMRO-DPMNE nasprotuje sporazumu, ki ga je z Grčijo lani sklenil Zaev, tehnični premier Oliver Spasovski pa je predlog za njeno razrešitev utemeljil s kršenjem ustave in ogrožanjem približevanja Severne Makedonije EU in Natu.
