Nekatere znamke so odvisne bolj, druge manj, a vsem je skupna zaskrbljenost. Pri Fiat Chryslerju so tako opozorili, da bodo v dveh do štirih tednih prisiljeni zapreti evropsko tovarno, če se zaposleni v kitajski verigi dobaviteljev delov ne bodo vrnili na delovna mesta. Pri Hyundaiju pa so izpostavili, da bodo zaradi pomanjkanja delov prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah v Južni Koreji. Prihodnji tedni bodo tako ključni za številne znamke. Dele, narejene na Kitajskem, namreč vgrajujejo v več milijonov letno proizvedenih avtomobilov, počasi pa jih zmanjkuje tudi zato, ker so bile tovarne zaprte ali so imele omejeno proizvodnjo v času kitajskega novega leta, ko zaposleni množično potujejo, vse skupaj pa lahko skrbi, da so številni leti na Kitajsko in iz Kitajske omejeni.
Med podjetji, ki so najbolj izpostavljena vplivu koronavirusa, je Volkswagen. V nevarnosti je 3,3 milijarde ameriških dolarjev, ki bi jih morala kitajska »joint venture« podjetja nakazati nemškemu staršu. Skupina Volkswagen sicer na Kitajskem v kar 24 tovarnah proizvede približno 40 odstotkov vseh svojih štirikolesnikov, kljub temu, da so njihove glavne tovarne zunaj province Hubej, pa je velika verjetnost, da bodo zaradi vladnih omejitev v boju proti virusu zaprte dlje časa. Na seznamu znamk, ki bodo imele zaradi zaprtja tovarn velike logistične težave in posledično gospodarsko škodo, so še BMW, Ford, Honda, Nissan, skupina PSA in Toyota.
Vrsto let je bila Kitajska kot Indija Koromandija, nekakšna obljubljena dežela za evropske, ameriške in japonske proizvajalce, kar ni nič čudnega, saj je tako po proizvodnji kot prodaji številka ena na svetu. Zelo zaskrbljeni pa so lahko tudi vsi, ki stavijo na električne štirikolesnike, saj prav na Kitajskem zanje proizvedejo največ električnih motorjev, menjalnikov in drugih komponent. Koronavirus je tako le še dodatna skrb za globalno avtomobilsko industrijo, ki se že tako sooča z upadom proizvodnje in prodaje – izjema je evropski trg –, za nameček pa nad vsemi znamkami visi damoklejev meč, saj se morajo v luči spremenjenih razmer na trgu kot posledica e-mobilnosti, souporabe avtomobilov in avtonomne vožnje prestrukturirati, kar pa zahteva milijardne vložke in tudi odpuščanja. Na koncu bodo kratko, kot je običajno, potegnili delavci v proizvodnji, saj se industrija množičnim odpuščanjem ne bo mogla izogniti. Trenutno je to tabu tema, zato si le redko kdo izmed pomembnih predsednikov uprav o njej upa govoriti na glas.
