Pri nas se na leto zgodi okoli 250 ropov, ki sodijo med najtežja premoženjska kazniva dejanja. Storilci pri tem žrtvam neredko zagrozijo z orožjem. Statistika kaže, da organi pregona odkrijejo le okoli polovico storilcev.
»Ne da se opisati, kako grozen je občutek, ko pred seboj nenadoma zagledaš človeka s črno kapo na glavi, z izrezom za oči, ki za nameček v rokah drži pištolo in meri naravnost vate. To sem doživela, ko sem bila še v službi na pošti. A četudi mi je kri v žilah zaledenela, sem ostala mirna. Odnesel je denar, toliko, kot sem ga tisti trenutek imela v blagajni, in jo jadrno ucvrl. Po mojem je bilo strah tudi njega. Šele pozneje je prišlo vse za menoj in potrebovala sem kakšen mesec, da sem se lahko vrnila na delovno mesto,« nam je pripovedovala danes že upokojena uslužbenka na pošti, ki jo je ropar presenetil v večernih urah, le nekaj minut pred zaprtjem poslovalnice, v kateri je bila takrat sama, saj je sodelavka ravno tisti dan odšla iz službe uro prej.
Ko se ljudje znajdejo v vlogi žrtve oziroma tarče roparjev, doživijo hudo travmo, povrhu je preiskava običajno dolgotrajna, je nedavno, ko so v Celju predstavili štiri uspešno preiskane rope, ki so se zvrstili od marca lani do januarja letos, pojasnil vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi (PU) Celje Damijan Turk. Celjski kriminalisti so bili namreč po seriji ropov, ki so se zgodili na podoben način in skoraj vedno tik pred zaprtjem poslovalnic pošt in bencinskih servisov, že dalj časa na preži. Še več. Do zadnjega ropa, ki se je zgodil 14. januarja v večernih urah, so že prišli do dveh osumljencev, ki so ju spremljali tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Kar pomeni, da je šlo le za vprašanje časa, kdaj bosta nepridiprava spet udarila in padla v roke policistom in kriminalistom. To se je tudi zgodilo.
A povsem zlahka ni šlo, saj se je takoj za tem, ko so dobili obvestilo, da se je spet zgodil rop in se je več policijskih patrulj skupaj s kriminalisti pognalo za roparjema, po celjskih ulicah odvijala prava drama. Storilca sta namreč po mestu vozila z veliko hitrostjo vse do avtoceste. Odpeljala sta se do Dramelj, od tam pa nato po stranskih cestah do Slovenskih Konjic, kjer je policistom njuno vozilo uspelo ustaviti šele s stingerjem. A tudi potem sta poskušala pobegniti, in to kar peš. Vendar prav daleč nista prišla. Naposled so ju ujeli, ju obvladali in odpeljali na PU Celje, kjer sta bila 48 ur policijsko pridržana. Zatem sta bila 48 ur še sodno pridržana, po zaslišanju pa je preiskovalni sodnik za oba odredil pripor, v katerem bosta vse do sojenja. Kot so še razkrili na celjski PU, sta storilca, od katerih je eden celo nekdanji policist, ki pa so ga zaradi različnih kršitev kar dvakrat odpustili iz svojih vrst, a so ga po odločitvi sodišča morali po prvi izredni odpovedi delovnega razmerja znova zaposliti, za zdaj osumljena štirih ropov. Zelo verjetno je, da sta jih zagrešila še vsaj deset, če ne več, kar bodo kriminalisti še raziskali.
Starejša ženska po ropu doživela infarkt
»Doslej smo ugotovili, da sta 1. marca lani zagrešila tudi oboroženi rop pošte na Vranskem, ko sta zamaskirana in oborožena s pištolo zaposleno z grožnjami prisilila, da jima je izročila okoli 6500 evrov gotovine. Prav tako sta 20. oktobra lani okoli 22. ure zamaskirana in oborožena s pištolo vstopila v prostore bencinskega servisa v Šempetru, kjer sta dve uslužbenki prav tako prisilila, da sta jima izročili denar in vinjete v skupni vrednosti nekaj manj kot 5000 evrov. 21. novembra lani, okoli 18. ure, sta vstopila v prostore pošte na Teharjah in oborožena s pištolo ter zamaskirana prav tako prisilila uslužbenko, da jima je izročila okoli 6500 evrov gotovine,« je razkril Turk. Največ, in sicer za kar okoli 50.000 evrov gotovine in vinjet, pa sta odnesla pri zadnjem ropu, ki pa se jima ni posrečil.
A to ni bil edini rop, ki je odmeval v januarju. Zanimivo, da se je prav tako 14. januarja na območju PU Murska Sobota zgodil drzen rop v naselju Beznovci. Tam je neznanec vstopil v stanovanjsko hišo, v kateri je živela starejša ženska, jo zvezal in si prilastil denar. »Pobegnil je s temnejšim vozilom, ženska je bila pri dejanju poškodovana,« je še isti dan sporočila Suzana Rauš, tiskovna predstavnica PU Murska Sobota. Verjetno rop ne bi tako odmeval v javnosti, če ne bi nesrečna 86-letnica, ki je bila žrtev roparja (ta naj bi odnesel borih 200 evrov), dan po ropu doživela srčni infarkt, za posledicami katerega je pet dni po ropu umrla v murskosoboški bolnišnici. Čeprav naj bi murskosoboški policisti roparja intenzivno iskali, do danes še niso sporočili, da so ga prijeli.
Daleč najbolj pa so v javnosti odmevali brutalni ropi, ki so se prav tako zgodili na širšem Celjskem od konca 2017 do februarja 2018. Sedem članov hudodelske združbe, med katerimi je bilo tudi takrat še mladoletno dekle, je policistom uspelo izslediti, večina jih je bila obsojena na večletne zaporne kazni.
V večjih mestih je več ropov
Lani se je v Sloveniji zgodilo 255 ropov, od tega daleč največ, in sicer 141, na območju ljubljanske PU. 34 ropov se je zgodilo na območju mariborske PU, sledi celjska s 24 ropi, novomeška PU s 15, koprska s 14, po deset ropov so imeli lani na območju Kranja in Murske Sobote, najmanj, in sicer sedem, pa na območju PU Nova Gorica. V 16 primerih so bili lani tarča roparjev bencinski servisi, devetkrat so bile na udaru pošte, le enkrat je bila lani tarča banka, in sicer je šlo za rop SKB v Velenju. Kot so takrat pojasnili na PU Celje, naj bi moški, ki je vstopil v banko, s hladnim orožjem zagrozil zaposlenim in zahteval denar, nato pa s plenom pobegnil peš. Do danes jim ga še ni uspelo izslediti. Še leto prej, torej leta 2018, so bile banke tarča roparjev v 14 primerih, a so skoraj vsem storilcem prišli na sled, razkrivajo podatki policije. Nasploh so organi pregona pri preiskavi ropov polovično uspešni, še razkrivajo številke. Kot pojasnjuje Vesna Drole, predstavnica za odnose z javnostmi policije, se število ropov v zadnjih letih ne spreminja bistveno. »Letno imamo okoli 250 ropov, od teh je najmanj ropov, od deset do 20, v finančne ustanove, torej banke in pošte. So pa ropi, tako kot tudi preostala premoženjska kazniva dejanja, tesno povezani z gostoto prebivalstva. To pomeni, da imamo v večjih mestnih središčih posledično večje število ropov. Na srečo med temi ni hujših, pri katerih bi storilci uporabili tudi orožje,« pravi Droletova.
Največkrat torej storilci orožje pri ropih uporabijo za to, da žrtve prestrašijo. Da se razmeroma redko odločijo za rop finančnih ustanov, pa je zelo verjetno povezano tudi z njihovim vse boljšim varovanjem. Med večjimi in odmevnejšimi ropi, ki smo jim bili priča lani, pa ostaja nerešen tudi oboroženi rop vozila varnostne službe, posebej prirejenega za prevoz denarja, ki se je zgodil oktobra pri uvozu na avtocesto na Ljubečni pri Celju. Storilcev še niso izsledili, ker preiskava še traja, pa drugih podrobnosti na PU Celje za zdaj ne razkrivajo.
