»Se še spomnite mobilne bolnišnice Role, v kateri je v šotorih na dvorišču ob bolnišnični stavbi delovala urgenca, ko so gradili jeseniški urgentni center? Tudi ob tokratnih obnovah bo podobno, le da bolniki ne bodo gostovali v šotorih, pač pa v zabojnikih,« je včeraj pred obsežnimi deli, ki čakajo bolnišnico, povedal vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice prim. mag. Miran Rems, dr. med. Zaradi treh velikih projektov, katerih zgolj izvedba je vredna okoli devet milijonov evrov, se Splošna bolnišnica Jesenice in njena okolica namreč spreminjata v gradbišče.
Najprej energetska obnova
Najprej so ob bolnišnici zaprli zgornje parkirišče, kjer sta na voljo le še dva parkirna prostora za invalide. Dovoljen je le dovoz bolnikov na dializo, dostava za potrebe bolnišnice in dostop interventnih vozil. Zdaj bolnišnico najprej čaka celovita energetska obnova bolnišničnih stavb A in B, ki bo stala okrog štiri milijone evrov, pravi pooblaščena zastopnica uporabnika Mateja Hafner Malovrh. »Sem spada zamenjava stavbnega pohištva, nova okna, fasada, nova svetila, menjava nekaterih ogrevalnih teles in ventilov, klimatizacija prostorov…« našteva.
Požarna sanacija je po njenih besedah ocenjena na 2,6 milijona evrov, a je postopek izbire izvajalca še v teku – trenutno pregledujejo pet prispelih ponudb. Vsi trakti bolnišnice bodo dobili svoja požarna stopnišča, dvigala bodo nadgradili, da bodo požarno ustrezna, v vsako sobo bodo namestili javljalnike požara… Popolnoma pa bodo prenovili tudi bolnišnično lekarno, kar naj bi stalo okoli 1,3 milijone evrov. Vse tri naložbe naj bi v veliki meri financirala država, delno pa naj bi denar dobili tudi iz kohezijskih sredstev, nekaj ga bo in ga že je, predvsem za izdelavo projektov, namenila tudi bolnišnica.
Helikopter ne bo mogel pristajati na strehi bolnišnice
Kdaj bo bolnišnično dvorišče postalo naselje zabojnikov, še ni znano, saj informacijo o tem v bolnišnici še čakajo, zagotovo pa jih iz Italije, kjer so jih najeli, še ne bo ta mesec. Kot je povedal Rems, gre za bivalne zabojnike z ustrezno izolacijo, ki so primerni za bivanje tako v hladnejših razmerah, kakršne vladajo pozimi, kot v vročih poletnih dneh, saj bodo v njih vendarle bivali bolniki s svojimi bolezenskimi tegobami. Poudaril je, da je prostorska stiska v bolnišnici že brez del ogromna, in ponovno opozoril na potrebo po večji bolnišnici na Gorenjskem.
»Ne bo lahko. Delo pri živi bolnišnici, torej pri bolnišnici, ki ves čas deluje, ne bo enostavno,« pravi strokovna direktorica bolnišnice Anja Jovanovič Kunstelj, dr. med. Ocenjuje, da bo v bolnišnici ves čas prenove v zunanji enoti okoli šest postelj manj, kot jih je sicer na oddelkih. Omejeno ali začasno onemogočeno pa bo tudi delovanje nekaterih podpornih dejavnosti, kot je radiološki oddelek, laboratorij in podobno. Omejitve bodo odvisne od poteka del, zato jih še ne morejo časovno opredeliti, bodo pa bolnike o njih obveščali sproti. Tudi helikopterji nekaj časa ne bodo mogli pristajati na strehi bolnišnice, kjer je heliport, temveč na nekoliko oddaljeni lokaciji, zato bo vsakega bolnika ali ponesrečenca do bolnišnice moralo odpeljati reševalno vozilo.
