Ljubomir Vranješ po še drugem porazu v finalnih bojih seveda ni mogel biti zadovoljen. Njegova ekipa je bila blizu kolajni, a je na koncu ostala brez nje. Tudi hud poraz proti Norveški v boju za tretjo mesto boli. Toda vtis, ki ga je odnesel s svojega prvega velikega prvenstva, odkar je pred mesecem dni prevzel Slovenijo, je dober.
Poskušal, a ni zaleglo
»Proti Norveški in še prej proti Špancem nismo imeli moči. Ko ni moči, je šibka tudi glava. Bili smo utrujeni, to je bilo videti na daleč. Vseeno sem občasno lahko dal nekaj navodil, a vse to ni zaleglo. Vedno hočem zmagati, in ko se ponudi takšna priložnost, kot se je nam na Švedskem, smo jo bili odločeni izkoristiti. Toda videli ste, da tega nismo mogli narediti,« je dejal Ljubomir Vranješ po porazu z Norvežani.
Selektor zatem podrobno o razlogih za to ni želel razpredati. »Zakaj je do tega prišlo, bomo analizirali in pred naslednjimi izzivi popravili. A ko ugotovim, da smo na tem prvenstvu osvojili četrto mesto, je to za našo ekipo velik rezultat. Zadnji dve tekmi tega ne moreta spremeniti. Če bi nam kdo pred prvenstvom ponudil nastop v polfinalu, bi to sprejeli z odprtimi rokami. Četrto mesto ni kolajna, a za nas skoraj je. In to je šele začetek. Moramo ostati skupaj, trenirati, se spoznati in potem bomo videli, ali smo sposobni narediti še kaj več.«
Kaj sledi?
Je osem golov minusa proti Norveški hud poraz? »Da, to je velik zaostanek. Treba je povedati, da so bili Norvežani veliko boljši. Tu nimam česa dodati, stoodstotno so si zaslužili to bronasto kolajno,« je priznal Vranješ. Zaradi tega je bilo v njegovi ekipi veliko razočaranih rokometašev. »Razočaranje je veliko, kar je normalno, saj gre za vrhunske športnike. A sem jih spomnil na to, da so v treh tednih, kolikor smo jih preživeli na Švedskem, opravili velik posel.«
Tudi selektor je pripomogel k uspehu, potem ko je ekipo prevzel šele pred mesecem dni. V ekipo je vnesel predvsem veliko energije. Jo je mogoče zadržati za daljše obdobje? »Začeli smo delati, analizirati razmere na igrišču in ob njem, zdaj moramo nadaljevati. Ekipa je res ustvarila pozitivno energijo. Tako dolgo prvenstvo pa je utrujajoče, potem nas je še potrl poraz proti Špancem. Kljub temu je bilo lepo videti, kako so se igralci na tem turnirju spodbujali, kako so gradili ekipo. Ko smo imeli še potrebno moč, smo igrali res dobro obrambo. Na koncu ni bilo več moči niti za to. Podobno je bilo v napadu,« razmišlja Vranješ, ki od prvega dne zelo dobro sodeluje s pomočnikom Urošem Zormanom. »Dobro funkcionirava, ne glede na to, da se do pred kratkim nisva niti poznala. Tudi midva bova morala nekatere stari naslednjič narediti bolje. Sam sem prvi, ki je pripravljen priznati, ko grešim.«
Širiti nabor igralcev
Turnirski sistem je zelo zahteven, Slovenija pa je igrala z dokaj omejenim naborom igralcev. Ti so bili zaradi tega še bolj utrujeni. Bi bilo treba nabor igralcev razširiti? »Za to je treba imeti kakovostne igralce. Mi jih imamo, a tokrat sem odigral prvenstvo z igralci, s katerimi smo se uvrstili v polfinale. Če ne bi tako vodil ekipe, se verjetno ne bi uvrstili tako visoko. Fantje potrebujejo tudi izkušnje. Navaditi se je treba na tako pomembne tekme, kot so bile tukaj. Sam sem bil tokrat prvič z njimi v polfinalu in upam, da to ni bilo za nas tudi zadnjič. Vsi se učimo na napakah, tudi na teh, ki smo jih naredili na tem turnirju. Tudi zato je potrebna podrobna analiza dogajanja. A trenutno bi se najraje pogovarjal o tem, kaj je bilo na tem turnirju narejeno dobrega,« je dodal Vranješ.
Med polfinalno tekmo in med bojem za bron je bilo na voljo manj kot 24 ur časa. Obe ekipi sta imeli podobne razmere. A to zagotovo niso bile razmere, ki bi bile primerne za obe ekipi. »Res smo bili v malem finalu vsi na istem. A nobena ekipa ni pokazala lepega rokometa, na igrišču sta bili dve utrujeni ekipi. Takšen način organiziranja tekem za igralce zagotovo ni zdrav. Tako se še poveča nevarnost poškodb, zlasti na tako vrhunski ravni igranja, kot je evropsko prvenstvo, na katerem nihče ne varčuje z energijo. Velika sreča je, da so fantje ostali zdravi in da se lahko nepoškodovani vrnejo v klube.«
Odgovornost do klubov
Vsaj za Jureta Dolenca to ne velja povsem. Potem ko je že v glavnem delu EP igral z bolečinami v trebušni preponi, je na tekmi s Španci dobil še hud udarec v koleno. Zdravstvena služba ga je komaj pripravila za tekmo za tretje mesto, na kateri je potem malo igral. »Moral sem ga odpočiti v prvem polčasu, da je lahko nastopil vsaj v nadaljevanju tekme proti Norveški. Zdravnik v ekipi je ocenil, da poškodba ne bo hujša, če bo igral. A kot selektor imam tudi odgovornost do klubov, v katerih naši igralci nastopajo. Reprezentantov ne smemo izčrpati do smrti. Pred nami so aprila tudi olimpijske kvalifikacije. Tukaj smo torej tudi zmagovali, a ne za vsako ceno.«
Naslednja reprezentančna priložnost se ponuja že aprila v Berlinu na kvalifikacijskem turnirju za nastop na OI 2020 v Tokiu. Glavna tekmeca bosta domačin Nemčija in spet Švedska. »Zdaj se moramo najprej dobro odpočiti. Ko bodo kvalifikacije, pa se bomo potrudili izkoristiti priložnost in priti v Tokio. Kvalifikacijski turnir bo zelo zahteven, Nemci bodo igrali doma. Mi moramo tam zmagati na dveh tekmah od treh, če se želimo uvrstiti na Japonsko,« se zaveda selektor Vranješ.
