Slovenija se zadnja leta uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom raka na materničnem vratu, vendar se stroka strinja, da je potrebnega še več ozaveščanja, kajti v Sloveniji preventivnih ukrepov za preprečevanje raka materničnega vratu ne izkoriščamo dovolj, saj je precepljenost proti HPV prenizka. Zgolj z visoko precepljenostjo proti HPV in učinkovitim presejalnim programom bo namreč mogoče doseči pobudo Svetovne zdravstvene organizacije, ki je spomladi 2018 pozvala k eliminaciji raka materničnega vratu.
Najmanj cepljenih v Ljubljani
Cepljenje proti HPV – zadnja leta se izvaja z devetvalentnim cepivom – je šestošolkam brezplačno na voljo v Sloveniji že deset let. V tem času se je precepljenost dvignila za deset odstotnih točk na ravni države, na skoraj 60 odstotkov, velike razlike pa so po zdravstvenih regijah. Najmanjša precepljenost je v ljubljanski regiji, kjer je cepljenih manj kot polovica, najvišja na Koroškem, kjer je cepljenih 87 odstotkov deklic. Kot je na nedavnem srečanju ob evropskem tednu boja proti raku na materničnem vratu povedala šolska zdravnica v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec Miroslava Cajnkar Kac, so deklice na Koroškem začeli cepiti že štiri leta pred uvedbo cepljenja na državni ravni. Takrat so stroške krile občine in že takrat so imeli 80-odstotno udeležbo. »Staršem smo želeli dati čim več informacij o prednostih cepljenja proti HPV in o tem, kaj zamujajo, če svojega otroka ne bodo dovolili cepiti,« je o aktivnostih na to temo povedala Cajnkar-Kačeva in pojasnila: »Starost, ko cepijo deklice, je določena pri 12 letih, saj je velika verjetnost, da takrat še nimajo spolnih odnosov. HPV se namreč prenaša spolno pa tudi s tesnimi stiki. Dodatno pa je imunski odziv na cepivo med 9. in 12. letom najboljši.«
Brezplačno cepljenje tudi za zamudnice
Od leta 2014 priporočajo tudi cepljenje dečkov. Tako nekatere občine na Koroškem, pa tudi nekatere druge občine, financirajo cepljenje dečkov. »Trije odmerki cepiva stanejo 210 evrov. Stroka je že dala predlog, da bi cepljenje dečkov proti HPV krili iz javnih sredstev, in čaka na obravnavo na zdravstvenem svetu,« je pojasnil Leon Meglič z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Ob tem je poudaril, da je za odpravo bolezni potrebna zadostna, vsaj 90-odstotna precepljenost, ne le deklic, ampak celotne populacije. »Poleg tega HPV ne povzročajo le raka materničnega vratu, ampak tudi raka grla, anusa in penisa,« je razložil Meglič.
Od lanskega šolskega leta je na voljo brezplačno cepljenje tudi za tako imenovane zamudnice. Gre za dekleta, ki so bila rojena po letu 1998 in kot 12-letnice niso bile cepljene. Do 15. leta otroci potrebujejo dovoljenje oziroma soglasje staršev za cepljenje. Mojca Miholič iz Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani je pojasnila, da so lani v cepilni akciji, ki je trajala štiri dni, v zdravstvenem domu proti HPV cepili 420 deklet in 38 fantov. »Okoli 60 odstotkov deklet je bilo zamudnic, ostali so se cepili samoplačniško,« je dejala Miholičeva. Meglič je dodal, da je smiselno cepljenje proti HPV za vse ženske, zlasti če ostanejo brez partnerja ali če vztrajajo ob nezvestem partnerju. »Cepljenje je smiselno tudi v primeru, da je ženska že imela predrakave ali rakave spremembe na materničnem vratu, ker za 80 odstotkov zmanjša verjetnost ponovne bolezni,« je še povedal Meglič. »Slovenija je sicer v zadnjih 20 letih zelo napredovala na tem področju. Medtem ko smo bili pred 20 leti ob boku nekaterih afriških držav, smo danes v vrhu Evrope po majhnem bremenu te bolezni. Večjega uspeha v tako kratkem času ni dosegla nobena država.«
Obvezni tudi redni pregledi
A za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu so nujni tudi redni pregledi v okviru presejalnega programa Zora, je poudarila Mojca Florjančič iz Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Cepiva namreč ne ščitijo pred vsemi visokorizičnimi virusi HPV, ampak le pred najpogostejšimi, ki povzročajo raka materničnega vratu in genitalne bradavice. Prav zato slovenski strokovnjaki v upanju in želji po eliminaciji raka materničnega vratu v Sloveniji pozivajo ženske med 20. in 64. letom, da se redno udeležujejo presejalnih pregledov Zora pri osebnem ginekologu vsaka tri leta, in k odločitvi za cepljenje proti HPV. »V Sloveniji imamo program Zora organiziran že od leta 2003 in ženske so ga odlično sprejele,« pravi dr. Urška Ivanuš, vodja državnega programa Zora z Onkološkega inštituta Ljubljana. Več kot 70 odstotkov žensk se redno udeležuje presejalnih pregledov, a kot poudari Ivanuševa, še vedno premalo žensk med 50. in 64. letom starosti in ženske v regijah Murska Sobota in Koper. »Zaskrbljujoče je tudi zmanjševanje pregledanosti v regiji Kranj. Organizirano presejanje v Sloveniji že kaže učinke na populacijski ravni, saj se je po uvedbi programa Zora incidenca raka na materničnem vratu prepolovila.« Dr. Ivanuševa dodaja: »Zadnja leta v Sloveniji za rakom materničnega vratu na leto zboli okoli 120 žensk in umre okoli 40–50 žensk. S starostno standardizirano incidenčno stopnjo (svetovni standard) okoli 7 od 100.000 žensk in stopnjo umrljivosti okoli 2 ženski od 100.000 se Slovenija že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka. To je izjemen uspeh, saj je bila incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji v preteklosti med največjimi v Evropi.« Tako smo v letu 2018 v Sloveniji zabeležili drugo najmanjše število novih primerov raka materničnega vratu, in sicer 106. Rekordno malo ga je bilo leto prej, v letu 2017, ko je Register raka RS zabeležil 85 novih primerov. »To je zagotovo razveseljivo, moramo pa biti zaradi majhnega števila novih bolnic pri interpretaciji zadržani in počakati še kako leto ali dve,« je še povedala Ivanuševa.
