Večino tekme z Madžari ste spremljali s klopi. Kako vam je bilo sedeti in spremljati, kaj se dogaja na igrišču?

Meni je bilo najtežje. No, vsem je bilo najtežje. Kadar koli izgubim tekmo, povesim glavo. Za menoj je dolga, neprespana noč, a umrli še nismo. Še smo živi, to sem rekel fantom dan po tekmi. Zdaj ne smemo hoditi po hotelu s sklonjenimi glavami. Za sabo imamo štiri zmage in en slab polčas. Zaradi tega se ne umre. Nekaj podobnega sem sam že doživel s Szegedom po tekmi z Vardarjem v ligi prvakov. Upam, da fantom tega ne bo treba ponoviti, da se dvignemo. Naslednja tekma je s Portugalci in pokazali bomo, kaj imamo tam spodaj.

Proti Madžarom ste v igro prišli šele v zadnjih 15 minutah, ko je bilo že veliko zamujenega.

Ne bom rekel, da je bilo že vse zamujeno. Enostavno smo bili v slabi seriji, iz katere se je bilo težko izvleči. Še ko se nam je v obrambi uspelo obraniti, se je žoga odbila od bloka in pristala v mreži. Ko je bilo v napadu treba zadeti, se je komu roka zatresla in smo zgrešili. A poraz proti Madžarom smo si priigrali sami in na koncu smo si ga tudi zaslužili.

Sta z Miho Zarabcem res dogovorjena, da na prvenstvu igrata oba enako časa? Pol tekme je na igrišču eden, polovico drugi.

Ne, zagotovo se midva ne pogovarjava o tem, kdo bo igral. O tem odloča selektor. Miha ni igralec, ki mora sedeti na klopi, in jaz nisem igralec, ki mora sedeti na klopi. Taka situacija je za vsakega trenerja težka. Nikomur nič ne očitam, tekma se je odvila slabo za nas. Če bi v nedeljo zmagali, se o tem zdaj ne bi pogovarjali.

Na nekaj tekmah sta igrala z Zarabcem. Kako je skupaj na igrišču?

Z Miho je lepo igrati, ker se čutiva. Z njim je enostavno igrati, saj igrava na enakem mestu in razmišljava podobno. Vemo pa, da smo brez Mačkovška in Henigmana mrtvi z razdalje. Vsakega v ekipi zelo potrebujemo.

Kako zdaj naprej, kako si zbistriti glavo, hitro pozabiti na Madžare in razmišljati le o Portugalcih?

Takega zapleta nismo pričakovali, v naših glavah so bile druge vizije. Očitno nikoli ne znamo iti po lahki poti, da si ne bi po nepotrebnem oteževali življenja. A kar je, je. Vse to vpliva, a zdaj moramo dokazati: smo ali nismo. Smo tista ekipa, za katero smo mislili, da smo? Sam še zmeraj verjamem, da imamo uspeh v sebi. Ni predaje, še zmeraj ostaja vse v igri. Ne smemo razmišljati samo o kvalifikacijah za olimpijske igre. Ko potegnem črto, tukaj šteje le kolajna. Vsaj zame. Bili smo v poziciji, ko smo imeli vse v naših rokah. Še zmeraj je, a zdaj smo si na hrbet oprtali nahrbtnik z ogromno kamenja. Zdaj ga moramo nositi, vleče nas dol. Mogoče je dobro, da nosove spustimo proti tlom, ob ugotovitvi, da nismo nepremagljivi. Da smo tudi mi samo ljudje.

Portugalci bodo zdaj težji nasprotnik, kot bi bili, če ne bi bilo pretresa z Madžari?

To bo za nas zopet tekma za življenje. Ali bomo umrli? Ne, samo domov bomo šli ali pa se bomo borili za najvišja mesta. Sam še čutim dinamit v sebi. Nisem se odpovedal vsem lepim trenutkom, ki bi jih preživel z družino doma, da bi prišel sem v Malmö – in bi se predal. Ne borim se le zase, to je borba tudi za tiste, ki nas spremljajo doma.

Tako kot po vsakem porazu se je tudi tokrat slovenska javnost že začela obračati od vas, zdaj so aktualne kritike na vaš račun. Jih berete, kako nanje reagirate?

Ne berem jih, tega sem se navadil že na Madžarskem. Tam ne razumem jezika in tako mi tam pač to ne more priti do živega. Vem pa, kakšni smo Slovenci. A sočasno verjamem, da je večina ljudi z nami, da nas podpirajo. Rokometaši tukaj dajemo maksimum. Proti Madžarom je bilo to premalo in zasluženo smo izgubili. Dvignimo glave, turnir za nas še ni končan, vse je še odprto. Treba se je boriti.

Danes ob 16. uri vas čaka Portugalska, prva od dveh odločilnih tekem.

To je tekma, ki je pomembna za obe ekipi. Večina igralcev naših naslednjih nasprotnikov prihaja iz Porta in že dolgo igrajo skupaj, dobro se poznajo. A mi smo kakovostnejši, imamo boljšo ekipo. To nedvomno, četudi oni tukaj igrajo dobro. Imamo ekipo, ki lahko premaga vsakega na tem svetu in ki lahko proti vsakomur tudi izgubi. Še zmeraj smo živi, zdaj moramo pokazati, da smo veliki. Ni pomembno, kdo bo na igrišču, moramo pa zmagati, saj je to naša zadnja priložnost, da si priborimo olimpijske kvalifikacije in nastop v polfinalu v Stockholmu. In tam moramo biti najboljši, to je naš cilj. Sam sem za to dovolj samozavesten, ker imam takšna tekmovanja rad in ker sem z veseljem s to ekipo.