Po Evropi se znova širi ptičja gripa, zaradi katere je treba tudi v Sloveniji s trga umakniti skoraj sedem ton puranjega mesa, ki izvira z ene od okuženih madžarskih farm. Ker so bile živali v času zakola še v inkubaciji, takrat niso kazale bolezenskih znakov. Virus ptičje gripe podtipa H5N8 so potrdili kasneje.
Kvibo, ki z živili oskrbuje restavracije in gostilne, hotelske verige, bolnišnice, šole, vrtce, veletrgovce in trgovske verige, je po navedbah uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin z omenjene farme 7. januarja letos prejel 4800 kilogramov filejev puranjih prsi, eno največjih slovenskih živilskih podjetij Panvita pa dan kasneje 1770 kilogramov. Čeprav virus aviarne influence podtipa H5N8 za človeka po doslej znanih podatkih ni nevaren, mesa bolnih živalih ne sme biti v prehranski verigi, zato je uprava odredila tudi odpoklic spornih živil, saj so nekatera že dosegla končnega potrošnika.
H5N8 je pred tremi leti moril tudi slovenske labode
Umik in odpoklic mesa okuženih živali sta po pojasnilih uprave v takih primerih nujna tudi zaradi morebitnega prenosa bolezni na živali. Aviarna influenca je namreč zelo nalezljiva in lahko prizadene vse vrste ptic. Prostoživeče ptice so proti virusu zelo odporne in pogosto ne kažejo bolezenskih znakov, so pa lahko naravni zbiralnik teh virusov in vir okužbe za domačo perutnino. Okužbam so najbolj izpostavljeni purani, kokoši in noji.
Sev aviarne influence H5N8 povzroča množičen pogin živali v jatah. V Sloveniji smo se z njim srečali pred tremi leti, ko je pomoril precej labodov (samo na območju Lendave blizu sto), letos ga za zdaj na srečo pri nas še niso potrdili, se je pa začel te dni širiti v nekaterih drugih članicah Evropske unije. Bolezen pri perutnini so doslej prijavile Poljska, Slovaška, Romunija in Madžarska. Slednja na dveh gospodarstvih; na enem z več kot 50.000 purani in na drugem z več kot 115.000 racami. Prvi izbruh ptičje gripe z virusom H5N8 je opisan leta 1983, ko so zbolevali predvsem purani in piščanci, ni pa bilo prenosov na race.
Potrebna je previdnost
Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, z njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in z okuženimi termično neobdelanimi proizvodi, kot so jajca in meso, zato je treba puranje meso, ki izvira iz sporne reje, neškodljivo uničiti. Ptičja gripa se prav tako širi z okuženo krmo, vodo in nastiljem, ljudje pa lahko virus s čevlji, obleko ali celo na svoji koži prenesejo na domačo perutnino ali na ptice v ujetništvu, za katere je virus H5N8 zelo nevaren, zato uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce perutnine poziva, naj bodo previdni in naj dosledno izvajajo biovarstvene ukrepe. Mednje sodijo nastanitev ter krmljenje in napajanje perutnine v zaprtih oziroma ograjenih in pokritih prostorih ter omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino.
Pomembno je tudi, da rejci perutnine pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in v primeru sprememb (pogin, padec nesnosti, spremembe v vedenju živali) o tem takoj obvestijo veterinarja, kajti morebitna okužba domače perutnine bi poleg množičnega pogina ptic povzročila tudi veliko gospodarsko škodo.
