Rusija je naglo dobila novega premierja. Potem ko ga je predsednik Vladimir Putin v sredo nepričakovano predlagal na položaj, je to postal Mihail Mišustin (53), dosedanji vodja ruske davčne uprave, ki je na čelu vlade nasledil Dmitrija Medvedjeva. Niti eden od 450 poslancev državne dume ni glasoval proti Mišustinu, ki je dobil 383 glasov podpore. 41 poslancev se je vzdržalo, ostali niso glasovali. Hitro po glasovanju je Putin tudi podpisal odlok o imenovanju na premierski položaj.
Mišustin je napovedal, da bo novo vlado sestavil v nekaj dneh. V govoru pred parlamentom je največ pozornosti namenil ekonomiji. Dejal je, da se bo trudil ohranjati inflacijo pri okoli štirih odstotkih na letni ravni, predvsem pa uresničiti velike nacionalne projekte, ki jih je Putin obljubil v kampanji pred predsedniškimi volitvami leta 2018. Največji je 88 milijard evrov vredna obnova državne infrastrukture, od avtocest in letališč do železnice in pristanišč. Potem gre za reševanje stanovanjske problematike, demografije (Putin je v sredo napovedal ukrepe za dvig rodnosti s sedanjega manj kot 1,5 otroka na žensko na vsaj 1,7), dvig blaginje in socialnih storitev, skrb za okolje in zdravstvo. Mišustin je znan tudi kot velik zagovornik digitalizacije, ki jo je učinkovito vpeljal v davčne postopke, zdaj pa bi lahko reformiral širšo državno birokracijo.
Pospešek velikim Putinovim projektom iz leta 2018
»Kot je predsednik večkrat poudaril, bi ljudje že morali občutiti spremembe na bolje, a se to že zdaleč ne dogaja povsod,« je danes parlamentu povedal Mišustin v nedvomno najbolj izpostavljenem govoru njegove kariere. Nezadovoljstva ljudi ni izpostavljal kar tako. Enega od razlogov za Putinovo naglo zamenjavo Medvedjeva analitiki vidijo v tem, da je z njo želel pokazati odzivnost na nezadovoljstvo javnosti zaradi zategovanja pasu in zaradi kasneje omiljenega predloga pokojninske reforme. Jeza ljudi zaradi teh vprašanj je sicer letela bolj na vlado, a so se v Kremlju zbali, da bi se nezadovoljstvo lahko prelilo tudi na predsednika in njegovo stranko Enotna Rusija na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. »Obstajala so resna predvidevanja, da bi bila sestava prihodnjega parlamenta v primeru nadaljevanja stagnacije in statusa quo precej manj prijazna do Kremlja,« je za agencijo Reuters ocenil Vladimir Tihomirov, ekonomist v ruski finančni skupini BCS.
Zaradi tega je Medvedjev moral oditi. Poslej bo zasedal novoustanovljeni položaj namestnika vodje sveta za varnost Ruske federacije, ki ga vodi Putin in svetuje pri vprašanjih državne varnosti. Medvedjev je bil član sveta že kot premier, nova funkcija pa je zanj korak nazaj. »Precej slabo ravnanje z Medvedjevim, potem ko je tako vdano opravljal delo glavnega služabnika in dežurnega grešnega kozla,« je na twitterju ocenil analitik Rusije Mark Galeotti.
Zapiranje vrat Kremlja živečim v tujini
Rusija je novo vlado dobila potem, ko je Putin v sredo v govoru o položaju v državi napovedal ustavne spremembe za povečanje pooblastil parlamenta pri imenovanju premierja in ministrov, vse to na račun pristojnosti predsednika države. Spremembe naj bi potrdili na referendumu. Predlog je bil povsem nepričakovan in je sprožil vihar ugibanj, ali si Putin z njim ne pripravlja terena za bodoče politično delovanje, potem ko se mu leta 2024 izteče drugi šestletni mandat.
Putin je tudi predlagal, da bi število predsedniških mandatov omejili na absolutno največ dva (zdaj je omejitev na dva zaporedna), kar kaže, da sam očitno ne bo več kandidiral. Predlagal je tudi prepoved opravljanja predsedniške funkcije za vse, ki živijo v Rusiji manj kot 25 let, ki so kdaj imeli tudi drugo državljanstvo ali dovoljenje za bivanje v tujini – to slednje bi lahko preprečilo kandidaturo kritikom režima, ki so študirali ali bivali na tujem.
Predsednik je potem ukazal sestavo 75-članske delovne skupine, ki bo pripravila ustavna dopolnila. V njej so poslanci in tudi znane javne osebnosti, denimo skakalka s palico Jelena Isinbajeva, prva ženska v vesolju Valentina Tereškova in pianist Denis Macujev.
