Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj presenetil javnost in politiko z napovedjo ustavnih sprememb, s katerimi je po ocenah analitikov začel pripravljati teren za svojo politično prihodnost, ko se mu leta 2024 izteče drugi zaporedni predsedniški mandat in ne bo mogel vnovič kandidirati na položaj. Bistvena sprememba je zmanjšanje predsedniških pristojnosti pri imenovanju premierja in ministrov, ki bodo prenesene na parlament.
Putin je spremembe napovedal v letnem nagovoru o stanju v državi, potem pa so se dogodki odvili z veliko naglico. Najprej je odstopil premier Dmitrij Medvedjev, dolgoletni Putinov politični uslužbenec, ki ga bo predsednik imenoval za namestnika sveta za varnost Ruske federacije, kar je očiten korak navzdol. Medvedjev je dejal, da odstopa zato, da bo Putinu omogočil izvedbo sprememb. Ni še znano, ali bo z Medvedjevim odstopila vsa vlada ali pa bodo nekateri ali kar vsi ministri ostali na položajih – Putin je napovedal, da se bo z njimi pogovoril, kmalu po odstopu Medvedjeva pa za novega premierja predlagal malo znanega vodjo davčnega urada Mihajla Mišustina, ki ga bo parlament zaslišal in predvidoma tudi potrdil že danes.
Ugibanja o prihodnosti Putina
Nihče ne dvomi, da bodo ustavne spremembe na referendumu potrjene. Največje vprašanje tako je, kaj bo torej počel Putin, ko ne bo več predsednik. O tem se je na twitterju med analitiki razvnela živahna razprava. Praktično vsi se strinjajo, da so včeraj napovedane spremembe namenjene pripravi terena za Putinovo politično delovanje po koncu predsedovanja, navajajo pa različne opcije, kakšno bi to lahko bilo. Najbolj verjetno je, da bi končal na okrepljenem premierskem položaju, kjer je že bil v letih 2008–2012, ko po prvih dveh zaporednih predsedniških mandatih ni smel vnovič kandidirati zaradi ustavne omejitve (takrat je bil predsednik države štiri leta Medvedjev). Kot mogoče, a precej manj verjetno, omenjajo Putinovo predsedovanje parlamentu oziroma bolj verjetno državnemu svetu. To je telo, ustanovljeno leta 2000, kjer sedijo guvernerji regij in predsednikovi izbranci, vodi ga Putin, formalno pa svetuje Kremlju. Njegovo vlogo bodo z ustavno spremembo okrepili, kar bi odprlo možnosti, da bi Putin od tam vladal iz ozadja, mimo najbolj izpostavljenih državnih funkcij. Precej pogosta pa je tudi ocena, da se Putin kot veliki pragmatik sploh še ni zares odločil, ampak bo počakal, kako se bodo predlagane ustavne spremembe obnesle v praksi, in se šele nato odločil, kako naprej.
Opozicija kritična
Opozicija se je na predlagane spremembe odzvala kritično. Aleksej Navalni je dejal, da so ustavne spremembe »prevarantski drek« in da je cilj Putina ostati večno na oblasti. Opozicijski politik Dmitrij Gudkov je dejal, da gre za »ustavni prevrat«. Leonid Volkov pa je zapisal: »Vsakomur je jasno, da je vse namenjeno izključno pripravi Putinove dosmrtne vladavine.«
Putin je včeraj dejal: »Predlagam, da državni dumi zaupamo pristojnost, da potrjuje kandidata za predsednika vlade in da potem na predlog predsednika vlade imenuje vse njegove namestnike in ministre. V tem primeru jih bo predsednik dolžan imenovati, kar pomeni, da v parlamentu potrjenih kandidatur ne bo mogel zavrniti.« To bi torej pomenilo zmanjšane pristojnosti predsednika, ki zdaj sicer še vedno potrebuje soglasje parlamenta za imenovanje premierja (zato bodo danes v njem tudi razpravljali o Mišustinu), a lahko nato sam imenuje vso ministrsko ekipo.
