Evropske podpisnice jedrskega sporazuma z Iranom so danes naredile korak k njegovemu dokončnemu pokopu, četudi same trdijo, da ga poskušajo rešiti. Nemčija, Francija in Velika Britanija so namreč sprožile poseben mehanizem za reševanje sporov, ki ga predvideva sporazum, in sicer zaradi iranskega neizpolnjevanja zavez. Sodu je izbila dno odločitev Teherana, da bo prenehal spoštovati omejitev števila centrifug za bogatitev urana. Iran trdi, da ukrepa recipročno, ker so ZDA odstopile od jedrskega sporazuma in v nasprotju z njim spet uvedle sankcije. Evropske podpisnice pravijo, da Iran ni imel avtomatično pravice do recipročnih potez, ampak bi moral sam sprožiti mehanizem za reševanje sporov proti ZDA. Trdijo tudi, da poskušajo rešiti sporazum pred propadom, a ta pogled Teheran odločno zavrača.
Iran se je po umiku ZDA iz sporazuma leta 2018 nekaj časa še držal zavez, zlasti zaradi obljub evropskih držav, da bodo našle pot okoli sankcij, s katerimi so ZDA zagrozile tudi evropskim podjetjem, ki bi poslovala z Iranom. Ideja je na mizi že nekaj časa, a se ni uresničila.
Mehanizem za reševanje sporov določa, da skupna komisija v petnajstih dneh poskuša rešiti spor. Če ji ne uspe, se reševanje prenese na raven zunanjih ministrov, potem na posvetovalno telo, na koncu gre spor pred varnostni svet OZN. Ker je težko pričakovati, da bo prišlo do rešitve, po mnenju analitikov evropski korak predstavlja še en žebelj v krsti sporazumu. Tega sta podpisali tudi Rusija in Kitajska. Moskva je danes ocenila, da je poteza evropske trojke »razlog za veliko zaskrbljenost«, saj da zdaj res ne bo več poti nazaj za rešitev sporazuma.
Britanski premier Boris Johnson pa je dejal, da bi morda lahko ameriški predsednik Donald Trump z Iranom izposloval boljši sporazum, »saj sam pravi, da je odličen pri sklepanju dogovorov«. Trump je ob odstopu od jedrskega sporazuma dejal, da bi moral novi vsebovati tudi omejitve iranskega raketnega programa in iranske vloge v bližnjevzhodnih konfliktih. Ameriški predsednik je nekajkrat namignil, da se je pripravljen brez zadržkov pogovarjati z iranskim vodstvom kljub hudi zaostritvi odnosov, a je težko verjeti, da bi na to pristale oblasti v Teheranu, ki so bile nezaupljive že do Obame.
Aretacije zaradi sestrelitve letala
Slednje se na domačem terenu medtem ukvarjajo s posledicami zmotne sestrelitve ukrajinskega letala prejšnji teden. Sporočile so, da so aretirali več oseb, ki so bile vpletene v sestrelitev. Krivdo zanjo je prevzela vplivna revolucionarna garda. Aretirali pa so tudi več deset voditeljev protestov proti oblastem, ki so izbruhnili v Teheranu in se nadaljevali tudi danes.
Letalo s 176 potniki in člani posadke, od tega 82 Iranci in 63 Kanadčani, so pomotoma sestrelili po iranskem napadu na ameriške vojake v Iraku, ko je zračna obramba pričakovala morebitni ameriški odgovor. Napad v Iraku je bil povračilni ukrep za ameriško raketno likvidacijo iranskega vojaškega poveljnika Kasima Sulejmanija 3. januarja.
