Na dan, ko je slovenski veleslalomist Žan Kranjec prismučal do svoje druge zmage v karieri, je poseben mejnik uspel tudi hrvaškemu alpskemu smučarju. Filip Zubčić je namreč z drugim mestom prvič v karieri stopil na zmagovalni oder, obenem pa prekinil kar 1821-dnevno čakanje naših južnih sosedov na nove stopničke v svetovnem pokalu (nazadnje je na njih stal legendarni Ivica Kostelić v Wengnu 16. januarja 2015).
Od prve deseterice do prvih stopničk minilo dobrih pet let
Šestindvajsetletni Zagrebčan je nase opozoril že pred dobrimi peti leti, ko je na veleslalomu v Alti Badii s startno številko 64 zasedel sedmo mesto. Takrat je hrvaška javnost od dvaindvajsetletnika pričakovala rezultatsko eksplozijo, a je na bolj konstantne rezultate morala še počakati. V prvi deseterici so sledila štiri osma mesta (veleslalom v Beaver Creeku 2017, paralelni veleslalom v Alti Badii 2017, kombinacija v Banskem 2019 in veleslalom v Beaver Creeku 2019). Minulo koledarsko leto je bil deseti še konec decembra v njemu zelo ljubi Alti Badii, prvi preboj na oder za zmagovalce pa je dočakal v soboto v družbi Žana Kranjca.
»Nisem preveč vznemirjen, ni časa za zabavo ali veliko slavje, čakajo nas naslednje tekme. Najbolj sem bil navdušen takoj po tekmi, ko so razglasili najboljše, zdaj pa sem zelo miren,« je v sobotni izjavi za 24sata brez evforije dejal Filip Zubčić. Nadaljeval je z besedami, da je rezultatski preboj pričakoval: »Vse to je plod veliko trdega dela, nič se ni zgodilo slučajno. Letos smo spremenili načrt priprav, več je bilo kondicijskih treningov, kar se je izkazalo za pravo potezo. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da sem pričakoval stopničke za hrvaško smučanje v tej sezoni. Vprašanje je bilo le, ali bo to prej uspelo Istoku Rodešu v slalomu ali meni v veleslalomu.«
Zmago proslavil s hrvaško smučarsko legendo
Na vprašanje novinarskih kolegov, ali mu je kaj žal, da mu je zmaga ušla za devetindvajset stotink, je odgovoril: »Ne, tega ni bilo. Seveda mi je šlo skozi glavo, da je škoda, ker me je nekdo prehitel in nisem več vodilni, a ne smem in ne želim biti pohlepen. Sem izjemno srečen in ponosen nase in na celotno ekipo, ki bi se ji rad zahvalil. Tako trenerju, serviserju smuči kot tudi očetu. Zdaj, ko sem izpolnil svoje otroške sanje, sem povsem miren. Obe vožnji sem odpeljal dobro, smučal s polnim plinom in na srečo mi je uspelo brez napak.«
Svoje zadovoljstvo je v Adelbodnu lahko delil tudi s svojim idolom in zadnjim hrvaškim smučarjem, ki je stal na stopničkah, Ivico Kostelićem (ob njiju je v svetovnem pokalu od hrvaških moških alpskih smučarjev na odru za zmagovalce stal le še Natko Zrnčič - Dim). Dobitnik velikega kristalnega globusa iz leta 2011 je že pred časom opozarjal, da ima Hrvaška odlično mlado smučarsko reprezentanco, Zubčićev uspeh pa je pospremil z objavo na facebooku, v kateri je zapisal: »Vselej manj številni, a zato nikoli nič manj močni! Bravo, Zubo, in bravo, ekipa! Ponos!«
Šal in zastava Dinama obvezna oprema
Kot je v intervjuju za 24sata razkrila mama Jasna Zubčić, je bil Filip kot otrok zelo živahen, preizkusil pa se je v različnih športih. »Že zelo zgodaj se je videlo, da ima talent za smučanje, tekmovati je začel že pri šestih letih. A kot otrok je treniral tudi tenis, plavanje in hokej na ledu, toda smučanje je bilo očitno pravilna odločitev.« Dejala je še, da je družina skupaj s prijatelji doma v Zagrebu bučno proslavila sobotni uspeh (v nedeljo je v slalomu s štartno številko 48 zasedel 18. mesto), pojasnila pa tudi, da Filip nikamor ne gre brez šala in zastave nogometnega kluba Dinamo, katerega velik navijač je. »To ima po očetu. Oba sta že vse življenje velika navijača zagrebškega kluba,« je še povedala.
