»Lahko bi zmagala,« je ob novem velikem veselju v Dresdnu nekaj grenkobe v dosežku našla Anamarija Lampič. Zavedala se je, da je bila zelo blizu tretji zaporedni zmagi. Na mestnem sprintu v zadnjih metrih ni zmogla mimo Švedinje Linn Svahn, zmanjkalo je vsega 21 stotink. Tako kot decembra v Davosu in Planici so se ji Švedinje najbolj motovilile pred nogami. »Za veliki finale sem si taktiko zastavila, da kot vodilna ne bom tekla. Načrtno sem čakala malce v ozadju. V zadnji ravnini sem bila malo zaprta, nisem mogla izkoristiti hitrosti in več kot do drugega mesta nisem prilezla. Prej se še lahko malo poigravam s tekmicami, potem smo preveč izenačene,« je spoznala. Drugo mesto je ob treh zmagah šele njena četrta uvrstitev na zmagovalni oder. »Naš načrt je bil, da v finalu vodimo in v zaključku damo vse od sebe v upanju, da bo dovolj proti močni Anamariji Lampič,« je taktiko razložila Linn Svahn.
Pritiska ne čuti
Med vrsticami je 23-letna tekačica Triglava znova jasno poudarila, da se tekme loteva sproščeno, brez nervoze in pritiskov, igraje. To so tudi napotki, ki jih daje njen oče Janez, nekdanji kolesar olimpijec. Zanimivo, da je bila Lampičeva sploh prvič najhitrejša že v kvalifikacijah, kar jo je tudi presenetilo. Tour de Ski ji je očitno dobro del.
Anamarija Lampič bo še bolj zaznamovala nadaljevanje sezone. Je nova vodilna v razvrstitvi sprinta. »Sem v rdečem in v tem le uživam. Ne čutim nobenega pritiska. Sem motivirana. Mislim, da sem jo sposobna obdržati. Bo pa še veliko tekem, sezona pa je dolga,« se še osmih tekem v tej disciplini zaveda nova princeska sprinta. Koledar tekem ji je sicer naklonjen, saj konec tega tedna slovenska reprezentanca v Novem Mestu na Češkem ne bo nastopila. Naslednji sprint bo konec meseca v Oberstdorfu.
Veliki met moške štafete
Ker je Lampičeva po sobotni tekmi potožila nad skrhanim zdravjem, na nedeljskem sprintu dvojic ni nastopila. Zamenjala jo je Vesna Fabjan (23. mesto), ki pa se ji s Katjo Višnar (17. mesto med posameznicami) ni uspelo uvrstiti v veliki finale. V počasnejši polfinalni skupini sta bili četrti in izpadli po času, dosegli pa končno 12. mesto. Je pa nepričakovano veliki met uspel moški štafeti. Ob Mihu Šimencu, ki je s 24. mestom nadaljeval uspešen niz s Tour de Ski, je priložnost dobil Luka Markun. Šele 21-letni tekač ŠD Gorje je v soboto prvič nastopil v svetovnem pokalu, bil 36. in malce hitrejši kot Janez Lampič (39.). Mimogrede, slednji je v petek zvečer družini Lampič nedvoumno pritekel sloves najhitrejše družine na tekaških smučeh. Na tretji tekmi svetovne serije na sto metrov je osvojil tretje mesto.
Markun kot najmlajši v finalu in Šimenc sta dobro izkoristila svoje sposobnosti in pred zadnjima menjavama sta že vonjala šesto mesto. V zadnjih menjavah pa je bil pritisk starejših in izkušenejših štafet velesil Francije, Švedske, Rusije, Norveške in Italije premočan. Vseeno je bil po takem tekmovalnem koncu tedna navdušen glavni trener Nejc Brodar. »Najprej stopničke, nato še prvi moški finale med štafetami. To je tisto, na čemer gradimo, s tem rastemo. Verjamem, da bomo prej ali slej še višje,« je optimističen Brodar. Malo mu je že ušlo iz spomina, da je decembra leta 1999 par Vasja Rupnik-Matej Soklič ob uvedbi te discipline v svetovni pokal že pritekel peto mesto. Izziv več za njegovo ekipo.
