Kraljestvo rastlin je vir življenja, delovanja ekosistemov in zagotavljanja hrane. Da bi vegetacija varovala okolje, gozdove, biotsko raznovrstnost ter blažila učinke podnebnih sprememb, pa mora biti zdrava. Bolezni in škodljivci uničujejo pridelke in zmanjšujejo razpoložljivost hrane, kar se kaže v višanju cen hrane, ki prepogosto povzroča revščino in lakoto. Zdravja rastlin so se naposled resno lotili na svetovni ravni, generalna skupščina Združenih narodov je leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin. Evropska komisija je na tem področju uvedla nove zakonodajne postopke, Slovenija pa bo pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci javnost ozaveščala o pomenu rastlin brez bolezenskih motenj.
Varovanje pred izkoreninjanjem
Zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev je bilo v zadnjih letih na globalni ravni izgubljenih približno 40 odstotkov kmetijskih pridelkov. Podnebne spremembe ter mednarodna trgovina in množična potovanja, ki so se v zadnjem desetletju potrojila, s seboj prinašajo razmah rastlinskih bolezni in škodljivcev. Novi škodljivci in nove bolezni domorodnim rastlinam in okolju povzročajo veliko škodo. Velja, da je tudi tukaj preventiva uspešnejša kot kurativa, in tudi v Sloveniji se bo več pozornosti usmerjalo v varovanje rastlin kot pa v ukrepe za izkoreninjenje bolezni in škodljivcev. Med nevarne bolezni in škodljivce uvrščamo karantenske in druge nove potencialno nevarne škodljive organizme, trenutno se za njihovo zgodnje odkrivanje na ozemlju Slovenije izvajajo načrtovani programi preiskav oziroma monitoring. Posebno pozornost bodo na MKGP namenili mednarodni trgovini. Pri tem veljajo smernice, da v državo kot fizične osebe ne smemo vnašati tujih semen in rastlin, prevozniki morajo biti pozorni, da z letali, ladjami, tovornjaki in vlaki poleg rastlin ne uvažajo še patogenih organizmov, pri trgovanju z rastlinami in njihovimi proizvodi pa bo še bolj treba upoštevati varnostno zakonodajo in predpise.
Mednarodno leto zdravja rastlin bodo zaznamovala tudi ključna sporočila za širšo javnost. Na MKGP in upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so pripravili posebna obvestila za osnovne šole, infografike, s katerimi bodo na poljuden način predstavljena tveganja in ukrepi za zaščito zdravja rastlin, napovedujejo organizacijo konferenc, sodelovanje strokovnjakov z medijskim prostorom in druge dejavnosti.
Izjema so banane, kokos, ananas in durian
Osnova varovanja zdravja rastlin, iz katere izhajajo tudi pri Združenih narodih, je mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), ki predpisuje varovanje svetovnih rastlinskih virov pred škodo, ki jo povzročajo škodljivi organizmi, in je bila sprejeta že davnega leta 1951. Danes konvencija, vključno s Slovenijo, šteje 183 podpisnic. Od 1. januarja v države članice Evropske unije iz držav, ki jim v Evropi pokroviteljsko pravimo »dežele tretjega sveta«, fizične osebe ne bodo smele več vnašati rastlin ali rastlinskih izdelkov, razen če ne bodo imeli posebnega certifikata uprave za varnost hrane in rastlin iz države izvora. To pravilo velja za vse razen za banane, kokos, ananas in durian, ker to sadje za druge rastline ne predstavlja zdravstvenega tveganja. V evropski komisiji pravijo, da bodo s prepovedjo vnosa tujih rastlin poskrbeli za večjo varnost in posledično zdravje rastlin, okolja in trajnostnega kmetijstva. Z ukrepom naj bi bili bolje zaščiteni tudi gozdovi, vrtovi in naravna krajina.
