Slovenija je tretja država na svetu po porabi nagrobnih sveč, kar je postalo že pereča težava, saj se zaloge odpadnih sveč kopičijo na deponijah, kjer povzročajo okoljsko škodo. V jesenskem času na pokopališča množično nosimo tudi sveže rezano cvetje, ki je resda čudovitega videza, a se cvetovi v nekaj tednih posušijo. Če želimo spominske vrtičke ohranjati v barviti podobi čim dlje, je najbolje, da se odločimo za zasaditev trajnic in rastlin, ki za vzdrževanje ne potrebujejo veliko pozornosti.
Katere rastline je najbolje izbrati?
»Večji del površine, od 60 do 80 odstotkov, namenjene zasajanju, pokrijemo s trajnimi rastlinami, ki ne zahtevajo veliko skrbi, ko se enkrat razrastejo. V ta namen uporabimo vednozelene pokrovne rastline: bršljan, plazečo trdolesko, panešpljico, drobnolistni zimzelen, homulice, plazeči rožmarin, petoprstnik, hojhere,« je nasvet Lorete Vlahović, agronomke in svetovalke kluba Gaia, ki je eden največjih in najstarejših slovenskih vrtnarskih klubov. Primerno rastje za pokrivanje grobov so prav tako že omenjene trajno cvetoče rastline, najpogosteje so to timijan, erodium, krvomočnice in nizko kresničevje. Vlahovićeva priporoča tudi zasaditev manj znane pokrovne rastline Isotoma fluviatilis, ki ji pravijo »blue foot«. Ta se lepo razrašča in vse poletje cveti z zvezdicami v posebni modri barvi.
Sogovornica svetuje, da »v začetni fazi, dokler se rastline ne razrastejo in prekrijejo vse površine, med njimi posadimo nizke čebulnice v skupine, kot so žafrani, nizki tulipani, narcise, poletne anemone. Za nosilne rastline in barvit dodatek dodamo posamezne iskrivke ali hojhere, žajblje, mlečke in barvite trave, kot so bilnice in šaši. Ti z obarvanimi listi dajejo živahnost zasaditvi, tudi ko ni cvetočih rastlin.« Jeseni pa največ barvitosti dajejo mačehe ali divje vijolice, krizanteme, ponekod znane kot simbol večnega življenja, drugje pa kot simbol žalovanja, ciklame in rese.
Postopki sajenja
Glede na možnosti je pomembno, da pred zasaditvijo načrtujemo obliko ureditve. Kot pravi Vlahovićeva, tudi tukaj velja pravilo manj je več, kar pomeni, da na manjših grobovih ne pretiravamo z različnimi vrstami rastlin. Kakovost tal, ki je na grobovih praviloma bolj zbita, izboljšamo z organskimi gnojili, koreninske grude pa po besedah sogovornice »pred sajenjem razrahljamo ali kar pokončno zarežemo, da spodbudimo rast mladih koreninic, ki bodo skrbele za srkanje hranil in vlage«. Rastline posadimo na gosto, da hitro prekrijejo površino, v začetni fazi rasti jih tudi usmerjamo, tako da kakšno vejico odrežemo, nekaj prostora na grobu pa vseeno pustimo za sezonsko cvetje. Strokovnjakinja pravi: »Cvetoče sezonske rastline posadimo neposredno na za to določeno mesto, tako da najprej odstranimo stare, pripravimo prst in na isto mesto sadimo nove. Druga možnost je, da cvetoče motive prinesemo na grob v posodi, ki jo nasadimo doma. To v vsakem letnem času zamenjamo. Delo je tako lažje, ni se treba prepogibati, nič ne umažemo in postopek je hitro opravljen.«
Premišljeno izbrane vednozelene rastline in rastline, ki cvetijo v različnih letnih časih, je treba negovati s posebnim gnojilom za okrasne rastline. Tako ohranjamo urejeno podobo. Vlahovićeva pravi: »Naj bo grob mini vrtiček in ne ledena betonska plošča.«
