Ekstremna vročina, dolgo sušno obdobje in močan veter so smrtonosna kombinacija, zaradi katerih deli Avstralije gorijo že vse od septembra. Lanska pomlad je bila najbolj sušna v zadnjih 120 letih, na številnih območjih so namerili rekordno malo padavin, sredi decembra pa najbolj vroč dan v zgodovini – povprečna temperatura se je dvignila na 41,9 stopinje Celzija. Suha drevesa in grmičevje so tako hitro klonila pod prvimi iskrami, močni vetrovi – ponekod pihajo s hitrostjo do 100 kilometrov na uro – so še hitreje razpihovali ognjene zublje. Kako obsežni so požari, v katerih je doslej umrlo najmanj 25 ljudi, kaže dejstvo, da so oblak dima videli celo v dvanajst tisoč kilometrov oddaljenih Čilu in Argentini.
Za odtenek nižje temperature in nekaj dežja v ponedeljek na jugovzhodu države vendarle niso prinesli pričakovanega olajšanja, saj že za jutri napovedujejo nov vročinski val. Več tisoč gasilcev, ki jim je na pomoč priskočila vojska, ostaja v pripravljenosti. Ker na jugovzhodu še vedno divja na desetine požarov, se bojijo, da bi se jih več v Novem Južnem Walesu in Viktoriji združilo v pošasten megapožar. Škoda je že doslej gromozanska. Od septembra je bilo v več sto požarih uničenih osem milijonov hektarjev površin, za velikost Irske ali štiri Slovenije. Po ocenah združenja avstralskih zavarovalnic je nastalo za več kot 434 milijonov evrov škode, vsota se iz dneva v dan zvišuje. Zgorelo je okoli 2000 domov, največ v Novem Južnem Walesu in Viktoriji. Vlada je za nacionalni sklad za pomoč opustošenim skupnostim že namenila začetnih 1,2 milijarde evra.
Zoglenela trupelca kengurujev in koal
Med tihimi žrtvami uničujočih požarov so tudi živali, ki jim je ogenj uničil življenjski prostor in hrano, ponekod se zaradi suše spopadajo tudi s hudim pomanjkanjem vode. Pred dnevi je po svetu zakrožila novica, da je samo v Novem Južnem Walesu v zadnjih mesecih poginilo pol milijarde sesalcev, plazilcev in ptic. Oceno je na osnovi poročila Svetovnega sklada za naravo (WWF) iz leta 2007 o posledicah krčenja avstralskih gozdov postavil profesor na Univerzi v Sydneyju Chris Dickman. A gre najverjetneje za malce pretirano številko. »Večje živali, kenguruji in emuji, pa tudi mnoge ptice so se pred ognjenimi zublji zagotovo lahko umaknile na varno. Izjemno ogrožene pa so počasnejše, manj mobilne vrste, katerih obstoj je odvisen od gozda,« je Dickman komentiral za BBC, a vendarle opozoril, da bodo mnoge, ki bodo preživele ogenj, kasneje poginile zaradi pomanjkanja hrane in zavetja. Natančnejše število poginulih, nekateri govorijo celo o milijardi, bodo sčasoma lahko ocenili šele na terenu.
Svet so pretresli fotografije in posnetki zoglenelih trupelc kengurujev, pa tudi sestradanih in žejnih koal, ki mimoidoče prosijo za vodo. Populacija teh drevesnih vrečarjev naj bi bila tako zdesetkana, da je vse bliže izumrtju, divji požari pa bi jo prav lahko pahnili čez rob. Na otoku Kangaroo, kjer živijo koale, ključne za prihodnost vrste, naj bi jih poginila že več kot polovica. Simpatične in puhaste živali, ki predstavljajo enega od simbolov dežele tam spodaj, na vse načine rešujejo tudi domačini. Na spletu so se pojavili posnetki mladih, ki se z avti vozijo po gorečih območjih in nebogljena bitja odvažajo na varno, javno sta spregovorila tudi sin in žena pokojnega »lovca na krokodile« Steva Irwinga. »V naši bolnišnici smo zavetje ponudili 90.000 koalam in drugim živalim. Koale varnost instinktivno iščejo na vrhu evkaliptusa, ta pa se zaradi olja v listih hitro vžge in eksplodira v ogenj,« je Terry Irwing pojasnila tragičen konec za mnoge medvedkom podobne živali.
Naslednje na udaru so kamele. V odročnem predelu Južne Avstralije naj bi namreč večje skupine v obupanem iskanju vode v aboriginskih skupnostih uničevale vodne vire in vdirale v njihove domove. Za večjo varnost naj bi tako poskrbeli z odstrelom kakšnih deset tisoč primerkov, ki naj bi se že začel.
