Vsi mislimo, da se nam to ne more zgoditi, pa vendar pogosto pozabljamo, da tudi živali težko prenašajo poletno vročino. Zaradi toplotnega udara vsako leto umre veliko psov, tudi mačke. Kot je na spletni strani Veterinarskega centra Krško objavila veterinarka Kristina Nečemer, je toplotni udar stanje, ko naravni mehanizmi ne morejo več vzdrževati normalne telesne temperature. »Nevarnost toplotnega udara se poveča pri mladičih, starejših, bolnih psih, psih z daljšo in gosto dlako ter pri brahicefaličnih pasmah, kot so šicuji, pekinčani, mopsi, bokserji, buldogi…«

Psa ne pozabimo na soncu

Psi in mačke se drugače kot ljudje hladijo le prek izhlapevanja vode iz jezika in blazinic na tačkah, zato tudi pospešeno sopejo. Jezik je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri, ki teče v jeziku. V vročini tako psi in mačke pospešeno dihajo, imajo na široko odprt gobček in molijo jezik na plano, kar pride še posebno do izraza pri psih. Tako se lahko ohlajajo v toplem vremenu, ko temperatura naraste, pa tudi to postane premalo. Takrat lahko pride do nevarnega pregretja organizma, tako imenovane hipertermije, ki je za žival lahko usodna. Še preden je temperatura usodna za žival, psa nujno umaknemo v senco ali klimatiziran prostor, mu ponudimo hladilno blazino ali plašček, ga hladimo z vodo in nadziramo njegovo počutje. Dejstvo je, da do toplotnega udara pride takrat, ko se pes ne more umakniti z vročine, ali zaradi telesne aktivnosti v vročem vremenu. Kljub vsemu se še vedno največ smrti zgodi v avtomobilu. Na vročini se avto zelo močno segreje in že nekaj minut je za našega ljubljenčka lahko usodnih. Četudi postavimo avto v senco, bistveno ne zmanjšamo temperature v notranjosti vozila. Zagotovo bomo največ naredili, če psa ne vozimo s seboj po opravkih in ga raje pustimo doma.

Znaki toplotnega udara

Človek ne potrebuje veliko izkušenj in znanja, da prepozna vsej enega od znakov toplotnega udara. To so predvsem hitro dihanje (sopenje), nemir in povišan srčni utrip. »Žival se lahko začne tresti, telesna temperatura naraste na 40 stopinj Celzija ali več (normalna telesna temperatura je do 39 stopinj Celzija). Če psu pogledamo v gobček, opazimo motno sivkaste ali modrikaste dlesni in živo rdeč jezik, slina pa je gosta in sluzasta,« je opisala simptome hipertermije veterinarka. Včasih se pojavita driska in bruhanje, posledično pa zaradi izgube vode v telesu pride do dehidracije. »Pes lahko izgubi orientacijo, ne upošteva skrbnikovih navodil in deluje prestrašeno. Če ne ukrepamo pravočasno, žival pade v šok in komo, kar privede do pogina,« je še zapisala Nečemerjeva. Zato je pomembno, če pri psu opazimo enega ali več naslednjih znakov, da ga nemudoma ohladimo in peljemo k veterinarju.

Kako pomagamo

Psu moramo nemudoma znižati telesno temperaturo, vendar moramo paziti, da to delamo postopoma, da ne pride do šoka. Pomembno je, da žival prestavimo v senco ali hladen prostor ter ji damo piti hladno in ne mrzlo vodo. Če odklanja vodo, je ne silimo. Zato pa jo hladimo z mlačno vodo ali hladnimi obkladki. Nikakor ne uporabljamo mrzle vode ali ledu, prav tako psa nikoli ne potapljamo v vodo. Postopno hlajenje opravimo po notranjih delih nog in trebuha. Vsekakor pa je najbolj pomembna preventiva. To pomeni, da gremo na daljši sprehod v zgodnjih jutranjih urah ali pozno zvečer. Čez dan se izogibamo razbeljenega asfalta, ki lahko povzroča opekline na pasjih šapicah. Psu ne mečemo žogic in palic, prav tako mu ne dovolimo teka ob kolesu. Aktivnosti raje izvajamo v morju ali rekah in jezerih. Predvsem pa psa ne puščamo v pesjaku ali še huje na verigi ali v avtu na soncu.