»Želeli smo vzpostaviti organizacijo, ki bi naslavljala problematiko spola in identitetnih politik skozi razredno perspektivo, obenem pa pazila, da je v svojem delovanju razumljiva, dostopna in da gre po vsej Sloveniji,« razlaga Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki je svoje prve obrise začel dobivati po kampanji »Čas je ZA« za podporo novemu družinskemu zakoniku leta 2015.
»Inštitut deluje kot kolektiv, ki se je vzpostavil prek delovanja za skupni cilj. Nimamo sredstev za delovanje, smo prostovoljci, aktivisti. Vemo, da je aktivizem pravzaprav nenehno izčrpavanje, a v svojem delovanju smo zelo povezani. Ves čas držimo skupaj. Delujemo kot trdna celota in smo pripravljeni vedno znova delati. To je zame poleg vsega, kar nam je uspelo izbojevati, naš največji dosežek,« pravi Nika Kovač.
Delovanje Inštituta 8. marec se vrti okoli treh glavnih sklopov. »Prvi sklop so redni mesečni dogodki, v katerih se prepletata teorija in praksa. Preučujemo teme, ki so vezane na spol, recimo splav, spol, umetna oploditev … Hkrati prirejamo redni cikel dogodkov Knjiga in spol, kjer vsakič obravnavamo en roman, na podlagi romana pa nato odpiramo družbeno relevantne teme.«
#jaztudi in vse te zgodbe
Drugi sklop njihovega delovanja je kampanja #jaztudi, kjer s spletno stranjo www.jaztudi.si zbirajo anonimna pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju. Recimo: »Začelo se je pri mojih štirih letih, ko sem kot dedijeva ljubljenka pristala v njegovi postelji.« Ali pa: »Pravijo, da je vsak začetek težak in tako je težko začeti to zgodbo, ki na plan prikliče vse slabe občutke, strah, žalost, nemoč, vprašanje, zakaj se je to zgodilo ravno meni, in željo zapustiti ta svet. To je zgodba o spolni zlorabi.«
Nika Kovač pripoveduje: »Do danes smo dobili že več kot 160 pričevanj. Fascinantno je, da tudi v trenutkih, ko nismo veliko po medijih s to kampanjo, ker se ukvarjamo z drugimi stvarmi ali pač zgolj živimo svoja življenja, še vedno dobivamo veliko teh zgodb - zelo kontinuirano prihajajo na spletno stran. Pomembno je poudariti, da nam pišejo ženske, moški, transspolne osebe iz različnih delov Slovenije.«
Pri Inštitutu 8. marec verjamejo v moč javnih branj teh resničnih pripovedi zlorabljenih ljudi. »Veseli smo, da bomo okoli 8. marca uspeli organizirati tri velika branja – na Primorskem, Štajerskem in v Ljubljani. Narejeni pa so tudi že prvi koraki, da se ta pričevanja objavijo v knjigi. Ugotovili smo, da si osebe, ki so delile te zgodbe z nami, zelo želijo, da so zgodbe vidne na čim več načinov.«
A iskanje in objavljanje posamičnih zgodb ni edini cilj akcije #jaztudi. »Najpomembnejša stvar, ki trenutno poteka, je, da s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju nasilja nad ženskami, sodelujemo z Ministrstvom za pravosodje pri redefiniciji zakona o posilstvu v model 'ja pomeni ja'. Trdimo namreč, da je eden ključnih razlogov za porast spolnega nadlegovanja tudi sistemski. Naš cilj je, da se zakon spremeni, pa tudi, da začnemo o teh rečeh zares govoriti. Govoriti tako, da se slišijo zgodbe vseh družbenih razredov, prekerk, upokojenk, ne samo neke elite,« pravi Nika Kovač.
Prava zmaga? Povezati glasove
Tretji sklop delovanja Inštituta 8. marec pa so »ad hoc« akcije. »Ko se v družbi nekaj zgodi in se nam zdi pomembno in reagiramo, kakor smo recimo reagirali v debati proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Naša aktivistična prostovoljna struktura nam omogoča, da se hitro vzpostavimo, hitro reagiramo, da zakričimo in se nas sliši, saj nas ni strah iti zelo ostro proti ukrepom, ki so škodljivi za družbo.«
Boj proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost je bil uspešen. »Mislim, da je bilo za naš uspeh ključno dejstvo, da smo se pojavili kot sveža skupina, ki je zelo kontinuirano opozarjala na problem. V tem boju se je ustvaril neverjetno lep preplet organizacij in posameznikov … Zelo smo sodelovali, zelo smo se poslušali, se skupaj trudili. Recimo s CNVOS, pa s sindikati … Ustvarila se je zelo široka naveza ljudi. Eden naših zadnjih poskusov v tem boju je bil video nagovor za svetnike in svetnice v Državnem svetu. Najlepše je bilo, ko smo za snemanje potrebovali nekoga, ki bi nas peljal po Ljubljani. Ko smo dali prošnjo na FB, se je javila množica: pisateljice, vodje nevladnih organizacij, upokojenci in upokojenke, študenti, poslanci. Zato je prava zmaga tega boja to, da nam je uspelo povezati toliko različnih glasov, ki so zelo odločno nastopili skupaj,« pravi Nika Kovač.
»Naša osnovna skupina šteje okoli petnajst ljudi in veseli smo, da smo si uspeli nabrati zelo veliko zaveznikov po vsej Sloveniji. Prirejamo skupne dogodke, organiziramo skupne aktivnosti, res lepo. Zdi se mi, da smo kdaj kot kakšen bik … Ko ne veš čisto točno, kam bo šel, potem pa zagleda fokus in se zažene. Bum! To smo mi. Še naprej se želimo ukvarjati s stvarmi, ki so vseprisotne, a nanje le malokdo opozarja. Ta hip recimo spolno nasilje nad begunci.«
