»Spomnim se, da sem na tistem prvem srečanju pomislila: tukaj so ženske kot jaz, tukaj bi se lahko udejstvovala,« pripoveduje Tanja Španić. Kmalu je postala vodja Sekcije mladih bolnic, leta 2014 generalna sekretarka, leta 2017 pa predsednica združenja Europa Donna Slovenija.
»Zadnja tri leta počasi prehajamo iz popolnoma prostovoljske v malo bolj profesionalizirano organizacijo. Trenutno smo v ožji ekipi dve polno zaposleni sodelavki in ena delno, seveda pa je osnovni ključ našega delovanja še vedno močna mreža aktivnih prostovoljk,« pripoveduje Tanja Španić.
Širši javnosti je združenje Europa Donna najbolj poznano po obsežnih programih osveščanja. »Ljudje nas poznajo, ker odprto govorimo o pomembnosti zgodnjega odkrivanja raka na dojkah in rakov rodil ter o pomenu preventive in zdravega življenjskega sloga. Še posebej v času rožnatega oktobra skušamo biti kar najbolj prisotni v medijih in v lokalnem okolju povsod po državi.« Manj vidni so njihovi programi za bolnice in ozdravljenke - psihosocialna podpora v podpornih skupinah ali z individualnim svetovanjem, izobraževalne in druge delavnice, skupine za spodbujanje gibanja in zdravega življenjskega sloga, ali pa zgolj skupine za neobvezujoče prostočasno druženje, ki je za bolnice in ozdravljenke velikokrat še največja pomoč.
»Rak ne prizadene samo telesa in posameznice, zato izvajamo še brezplačno pravno pomoč in tudi finančno pomoč, ki jo izdajamo kot humanitarna organizacija, da tudi na takšen način podpremo naše članice. Pravimo, da je za zdravje telesa v slovenskem sistemu onkologije dobro poskrbljeno, mi pa dopolnimo še vse ostalo.«
»Pes čuvaj«, glas bolnic
»Vesela sem, ker vidim, da se število naših uporabnic veča in da so njihovi odzivi dobri. Pomembno je, da izvajamo programe, ki se jih ljudje dejansko udeležujejo, ki jim koristijo,« poudarja Tanja Španić. »V zadnjih treh letih smo prvič večji del sredstev pridobili tudi od Ministrstva za zdravje, kar kaže na to, da se tudi oni zavedajo pomena našega dela. Zares dobro sodelujemo s stroko, skrbimo, da je glas bolnika vključen v vse procese odločanja. Ne zgolj v izvajanje zdravljenja, pač pa tudi v procese snovanja zdravstvene politike, snovanje dostopnosti zdravstvenih uslug, obravnave bolnika.«
Prednost nevladnega sektorja je pač v tem, da se na stanje na terenu zna in zmore odzivati veliko hitreje kot javni sistemi, še posebej, če so tako kompleksni, kot je kompleksen sistem zdravstva. »Naš cilj je povezovati in vključevati in po najboljših močeh dopolnjevati tisto, kar že obstaja v zdravstvenem sistemu in v celotni zdravstveni politiki. Skušamo zapolniti luknje, ki jih zaznamo in za katere vemo, da jih sistem ne more urediti čez noč. Naše delo v praksi nato uporabimo za to, da pokažemo odločevalcem, da so nekateri ukrepi zares potrebni ali učinkoviti.«
Obenem Tanja Španić izpostavlja čuvajsko vlogo nevladnega sektorja. »Ves čas spremljamo, kaj se dogaja, in skrbimo za pravice bolnikov, tukaj je naš glas zelo pomemben. Skrbimo tudi za uveljavljanje novih pravic, ko se pojavi nova potreba. Pri raku so to recimo dolgotrajne bolniške, invalidski staleži …«
Nevladni sektor zna sodelovati
»Treba je povedati, da je slovenska onkologija res zelo dobra, smo zgled mnogim državam, tudi tistim v naši neposredni bližini. Včasih se zatakne pri postavljanju diagnoz, a ko človek enkrat vstopi v proces zdravljenja, je zanj zelo dobro poskrbljeno. Dostopnost, hitrost in učinkovitost onkološkega zdravljenja v Sloveniji so na zares visoki ravni. Vsi imamo dostopno vse, ampak na tej ravni najbrž ta sistem ne bo več dolgo zdržal. Kje bodo udarili rezi? Bo naša država onkologijo sposobna razvijati in ohranjati na tako visoki ravni tudi v prihodnje? Kako? To so velika vprašanja, o katerih načeloma z nami, bolniki, ne razpravljajo, zato si mi kar izborimo prostor in zahtevamo odgovore,« pojasnjuje Tanja Španić.
Združenje Europa Donna tako v sodelovanju z drugimi društvi na področju zdravstva pogosto organizira delovna srečanja z vsemi ključnimi deležniki s področja onkologije.
»Konec februarja, recimo, smo organizirali razpravo, na katero smo povabili zdravstveno zavarovalnico, ministrstvo, Onkološki inštitut, Register raka, UKC, politike iz odbora za zdravstvo, pa tudi farmacevtske družbe, ki se jih iz teh debat pogosto izpusti, a so v končni fazi tiste, ki jim zavarovalnica plačuje in ki vstopajo v naše okolje. Zraven smo bili predstavniki nevladnih organizacij kot glas bolnika. Na konkretna vprašanja smo zahtevali konkretne odgovore, ki upoštevajo vse deležnike v sistemu. Poskrbeti hočemo, da onkologija ostane na takšni ravni, kot je zdaj: vrhunski. Naš cilj je, da naši bolniki nikoli ne bodo prikrajšani za to, kar imajo bolniki v drugih državah.«
Tanja Španić je ponosna, da se nevladniki znajo povezati med seboj in delati za skupno dobro. »Za področje zdravja je zelo pomembno, da nevladni sektor zna stopiti skupaj in sodelovati. Znamo se uskladiti, s čimer pokažemo sogovornikom, da se morajo uskladiti tudi oni in nas poslušati.«
Medtem pa telefon zvoni od jutra do večera. »To ni služba, ampak življenjski stil. A saj dobim vrnjeno! Vsak dan! Telefonsko sporočilo, elektronsko pismo, opogumljeni pogled. Pa dobim moč in voljo za naprej!«
