Ko se ob koncu leta potegne črta pod njegove glavne dogodke, se vmes vedno znajde veliko ali kar večina nepredvidljivih. Za leto 2020 pa je vseeno mogoče vnaprej reči vsaj to, da bodo v njem izstopali odhod Velike Britanije iz Evropske unije in ameriške predsedniške volitve. V Aziji kaže na napetosti okoli Severne Koreje, tudi Hongkonga in morda Tajvana. Bližnji vzhod je pred novimi izzivi, a morda bo novo leto postreglo tudi s kakšno zgodbo o novem miru.
Evropa
Evropsko unijo čaka še eno leto v znamenju brexita. Velika Britanija bo očitno zdaj zares izstopila iz EU 31. januarja, a samo na papirju. Hkrati s tem datumom se bo namreč začelo prehodno obdobje, ki bo trajalo do 31. decembra letos, in dotlej bodo na Otoku še spoštovali evropska pravila. Obdobje je namenjeno sklenitvi zelo zahtevnega dogovora o prihodnjih odnosih, predvsem o (prosti) trgovini, a tudi o varnosti, energetiki, letalstvu… Britanija bo o takšnih sporazumih začela pogajanja tudi z drugimi in zlasti zanimivo bo, kako bodo potekala z ZDA, od katerih si veliko obeta. Poleg brexita čaka EU iskanje dogovora o večletnem proračunu, ki se je lani izmuznil. Priča bomo nadaljnjemu zatonu politične moči nemške kanclerke Angele Merkel, ki po parlamentarnih volitvah prihodnje leto odhaja s položaja, kar bo imelo posledice na dogajanje in razmerja znotraj EU.
V slovenski soseščini bo najbolj zanimivo na Hrvaškem, ki bo imela dvoje volitev – drugi krog predsedniških že v nedeljo, parlamentarne pa jeseni. Avstrija pa naj bi vsak čas dobila novo vlado Ljudske stranke in Zelenih, kakršne še ni imela.
Na zahodnem Balkanu bodo aprila parlamentarne volitve v Severni Makedoniji. Opozicijska VMRO-DPMNE napoveduje razveljavitev sporazuma z Grčijo o spremembi imena države, vendar za to skoraj gotovo ne bo dobila dovolj glasov. Aprila bodo parlamentarne volitve tudi v Srbiji, kjer bo na preizkušnji obljuba predsednika Aleksandra Vučića, da bo po njih sestopil s čela vladajoče Srbske napredne stranke. Predvidoma jeseni bodo parlament volili v Črni gori.
Od večjih držav stare celine bo imela volitve Poljska, predsedniške. Med zanimivejšimi bodo marčevske lokalne v Franciji, ko se bo pokazalo, kako jo bo predsednik Emmanuel Macron odnesel po valu protestov rumenih jopičev in stavki proti pokojninski reformi. Novo vlado naj bi dobila Španija.
Po lanski neuspešni globalni podnebni konferenci v Madridu bo letošnja potekala novembra v Glasgowu.
Severna in Južna Amerika
Združene države bodo letos verjetno najbolj v ospredju globalnega zanimanja. Predvidoma ta mesec se bo v senatu začelo sojenje predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko so v predstavniškem domu proti njemu potrdili ustavno obtožbo za odpoklic. Ni pričakovati, da bi ga odstavili. 3. februarja se bodo v zvezni državi Iowa začele strankarske volitve demokratov za izbiro predsedniškega kandidata, končale pa v začetku junija. Zmagovalec se bo 3. novembra na predsedniških volitvah pomeril s Trumpom, ki bo republikanski kandidat, hkrati bodo potekale kongresne volitve. 15. januarja bo Trump s Kitajsko podpisal delni trgovinski sporazum, kar je korak h končanju trgovinske vojne.
V Latinski Ameriki so protesti v letu 2019 pustili vrsto nedokončanih zgodb, ki bodo zaradi jeze ljudi nad ekonomskimi razmerami in politiki letos še aktualne, verjetno najbolj v Venezueli in Boliviji, pa tudi Nikaragvi, Kolumbiji in Ekvadorju. V Čilu so protestniki dosegli referendum o novi, demokratični ustavi, ki bo aprila.
Azija
Že prvi dan leta se je začel z ugibanji o ravnanju Severne Koreje, ki je napovedala nadaljevanje raketnega in jedrskega programa. Pogajanja z ZDA so zastala in leto 2020 bo verjetno dalo odgovor na vprašanje o usodi dialoga Trumpa in Kim Jong Una.
Oči bodo uperjene v Kitajsko, najbolj zaradi Hongkonga, kjer se protesti nadaljujejo in predstavljajo največji izziv oblasti v Pekingu ter načelu ena država – dva sistema. Protesti imajo očitno posledice tudi v Tajvanu, kjer bodo 11. januarja predsedniške volitve. Zmaga se obeta neodvisnosti bolj naklonjeni aktualni predsednici Tsai Ing Wen, ki je vzpon v anketah doživela prav po začetku protestov v Hongkongu, pa tudi zaradi dobre ekonomije. Pričakovati je, da bo Kitajska pred volitvami pokazala mišice in dala Tajvanu vedeti, da ga ima za svoje ozemlje.
Premik k premirju bi lahko dočakali v Afganistanu, kjer je lanski poskus mirovnega dogovora ZDA in talibanov sicer propadel, a je naknadna novembrska izmenjava ujetnikov pokazala, da je volja še tu. Na azijskem radarju je lani spet rdeče zasvetil Kašmir, regija med Indijo in Pakistanom. Letošnje leto bo pokazalo, ali je bilo tako res samo zaradi predvolilnih potreb indijskega premierja Narendre Modija, ki tudi s spodbujanjem hindujskega nacionalizma državo uvršča med tiste, ki so vredne pozornejšega spremljanja v 2020.
Bližnji vzhod in Afrika
Tam letos spet ne bo dolgčas in večinoma ne v pozitivnem smislu. Turčija bo očitno poslala vojake v Libijo, obeta se stopnjevanje državljanske vojne. ZDA pošiljajo vojake v nemirni Irak, ki postaja prizorišče posrednega spopada z Iranom. Ta bo nadaljeval odstopanje od jedrskega sporazuma in verjetno tudi agresivnejši nastop v regiji. Siriji se obeta bitka za Idlib, zadnjo provinco pod nadzorom upornikov. V Jemnu pa se letos kaže okno priložnosti za končanje vojne, predvsem ker okoliščine v to silijo Savdsko Arabijo. Izrael čakajo tretje volitve v enem letu, morda pa tudi sojenje premierju Benjaminu Netanjahuju za korupcijo.
V Sudanu upajo na poštene volitve po lanski zrušitvi diktatorja Omarja Al Baširja in po težavnem dogovarjanju o prehodnem obdobju med vojsko in protestniki. V Etiopiji bodo parlamentarne volitve, na preizkušnji pa Nobelov nagrajenec za mir premier Abiy Ahmed, ki mukoma drži skupaj plemensko in jezikovno razdeljeno državo. V Somaliji se pripravljajo na prve neposredne volitve predsednika in poslancev po 50 letih. Na črni celini bodo tudi praznovali – 17 držav ali skoraj vsaka tretja bo zaznamovala 60. obletnico samostojnosti. Večinoma so to nekdanje francoske kolonije.
