Po izstopu ZDA iz jedrskega sporazuma s Teheranom maja 2018 in novem zaostrovanju ameriških sankcij proti Iranu je med Washingtonom in Teheranom prihajalo do nevarnih incidentov predvsem na območju Perzijskega zaliva, ne pa v Iraku, kjer imata sicer ti dve sili, obe kot zaščitnici te nestabilne države, že vrsto let svoje vojake (ZDA) ali sebi podrejene lokalne milice (Iran). Vendar so po nedeljskih ameriških napadih na položaje iraškega Hezbolaha v Iraku in Siriji, pri čemer je umrlo vsaj 25 njegovih pripadnikov, proiranske šiitske milice iz Iraka, kot je iraški Hezbolah, začele v bagdadski zeleni coni, ki očitno ni dovolj varovana, skupaj s svojimi privrženci oblegati ameriško veleposlaništvo.
Reminiscenca na Teheran
V ZDA so se bali, da bo to repriza napada na njihovi veleposlaništvi v Teheranu leta 1979 in Bengaziju leta 2012. Tako bi se lahko hude napetosti med Washingtonom in Teheranom nevarno razširile na Irak. Silvestrsko obleganje ameriškega veleposlaništva, kjer so se branili s solzivcem, so spremljali vzkliki »Smrt ZDA!« in slike iranskega vrhovnega vodje Alija Hameneja. Oblegovalci so hoteli vztrajati, vse dokler se Američani ne bi umaknili iz Bagdada. Iraški premier v odstopu Adel Abdel Mahdi jih je, še preden mu je telefoniral ameriški predsednik Donald Trump, pozval, naj se umaknejo iz zelene cone. Na novega leta dan so to res storili.
Trump pa je na twitterju zagrozil Iranu, da bo za takšno silvestrovanje Američanov v Bagdadu plačal. Teheran je obtožil, da stoji tudi za raketami, ki so pred tednom dni napadle ameriško oporišče in ubile ameriškega pogodbenega delavca. ZDA so se, kot rečeno, sicer za ta napad hudo maščevale iraškemu Hezbolahu. Washington je zdaj v Kuvajt poslal še dodatnih 750 vojakov, že lani pa jih je proti morebitnim iranskim napadom na Bližnji vzhod poslal 14.000. Vojna med ZDA in Iranom (ki ji sicer Trump ni naklonjen) in tudi med Izraelom in Iranom pa bi lahko vodila do velike svetovne gospodarske krize, saj bi Teheran v tem primeru najbrž zaprl Hormuško ožino, skozi katero gre iz Perzijskega zaliva velik del vse na svetu načrpane nafte.
Iransko-ameriška konfrontacija v Iraku in Siriji se zaostruje
Drugače kot v Iraku pa je že več let napeta situacija v Siriji, sicer med elitno iransko revolucionarno gardo, ki je tam nevarno ob meji z judovsko državo, in Izraelci, ki so po letu 2011 pogosto napadli orožje, ki ga je Iran dostavljal libanonskemu Hezbolahu, zlasti rakete. Lani pa so Izraelci v Siriji večkrat napadli iransko vojsko, letos proiranske milice. Tudi v zvezi s sedanjo pospešeno iransko bogatitvijo urana je načelnik izraelskega generalštaba Aviv Kochavi nedavno sporočil, da je vojna z Iranom zelo verjetna.
V Iraku pa je do hujših napetosti med ZDA in proiranskimi milicami prišlo jeseni 2019, ko se je začelo veliko gibanje iraških množic, sunitov in tudi šiitov, proti sedanji iraški politični eliti in tudi proti iranskemu vmešavanju v iraške notranje zadeve. Prišlo je celo do napadov na iranske konzulate. Iranski režim je v teh protestih (kot tudi v novembrski vstaji iranskega ljudstva, zatrti v krvi) videl ameriško zaroto. Proiranske šiitske milice so tako začele jeseni napadati ameriške vojaške baze v Iraku. Američani pa so v nedeljo z napadi na iraški Hezbolah, pri čemer je padlo najmanj 25 šiitov, omogočili Iranu in njihovim iraškim vazalom, da so spet mobilizirali Iračane proti ZDA. Torej Iran ni več sovražnik Iračanov. Menda je tako Washington padel v past, ki mu jo je nastavil Teheran s tem, ko je od oktobra spodbujal napade šiitskih milic na ameriška oporišča.
