Calhoun bo funkcijo nastopil 13. januarja, nadzorni odbor pa upa, da bo zamenjava »trenerja« podjetja pomagala k vrnitvi zaupanja.
Majhno zadoščenje odstop prinaša tudi sorodnikom žrtev letalskih nesreč, ki so Muilenburga kritizirali tudi na protestih na kongresnih zaslišanjih. Posebej jezni so sorodniki druge nesreče v Etiopiji, saj Boeing spornih letal tudi po tem dogodku ni umaknil iz prometa.
Preiskava je ugotovila, da je za nesrečo odgovoren pomanjkljiv avtomatični sistem za uravnavanje višine leta, ki je obe ponesrečeni letali kljub prizadevanjem pilotov usmeril proti tlom.
Vrnitev predelanih letal 737 max v promet se je sicer zavlekla, kar povzroča težave ne le Boeingu, ampak tudi naročnikom letal po svetu in delničarjem.
Podjetje je namreč pretekli teden sporočilo, da začasno vsaj za januar 2020 prekinja proizvodnjo novih letal 737 max.
Družba United Airlines je nato objavila, da svoje boeinge 737, ki so sicer od marca letos tako kot vsi drugi prizemljeni, umika iz prometa vsaj do junija prihodnje leto.
Konec tedna je prišel še udarec, da je vesoljska kapsula Boeinga Starliner zatavala na poti do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in se je morala vrniti na Zemljo.
Boeing zaradi težav z novimi letali izgublja tržno tekmo z velikim evropskim konkurentom Airbusom, ki je v prvi polovici leta 2019 svojo prodajo povečal za 28 odstotkov.
Preiskava po nesrečah je skupaj s kongresnimi zaslišanji odkrila tudi ogromne sistemske pomanjkljivosti. Kongres agencijam zvezne vlade ne daje dovolj denarja, zaradi česar letalski regulator FAA Boeingu dovoljuje, da sam opravi revizijo o tem, kaj je dogajalo v procesu razvoja in proizvodnje letal max 737.
Krivcev je po mnenju analitikov več, milijarde dolarjev pa bo plačal Boeing, ki bo moral v prihodnje še bolj kot doslej računati na podporo Washingtona.
