Le pet dni pred volitvami 22. decembra so v volilnem štabu Kolinde Grabar Kitarovič očitno ocenili, da bi bilo soočenje v nadzorovanih pogojih na nacionalni televiziji samo koristno za kandidatko vladajoče HDZ. Sedanja predsednica je od poletja v javnomnenjskih raziskavah počasi izgubljala zanesljivo prednost pred svojima prvima zasledovalcema, nekdanjim premierjem in kandidatom največje opozicijske stranke SDP Zoranom Milanovićem ter neodvisnim kandidatom Miroslavom Škorom, ki uživa podporo skrajne desnice in nezadovoljnežev iz HDZ, kar je tudi volilni bazen Grabar-Kitarovićeve. V preteklih tednih so se kar vrstili tudi nenavadni in ekscentrični nastopi z obilico protislovnih in nerazumljivih izjav na predvolilnih shodih aktualne predsednice, po katerih je celo hrvaški premier in šef HDZ Andrej Plenković moral pojasnjevati, kaj je mislila oziroma kaj ni mislila njihova kandidatka.
Navodila iz zvezka
Grabar-Kitarovićeva je bila s svojim nepričakovanim ravnanjem med kampanjo hvaležna tarča kritik in posmeha na družbenih omrežjih. Med drugim je napovedala, da bo svojemu prijatelju, županu Zagreba Milanu Bandiću nesla pecivo v zapor, če bo obsojen na podlagi katere izmed obtožnic proti njemu, ali pa da ima dogovor z državami, da bodo Hrvati delali preko spleta za IT-podjetja za 8000 evrov mesečne plače. V televizijskem soočenju je Grabar-Kitarovićeva večinoma sledila navodilom, ki jih je imela pripravljena v zvezku pred sabo. Nekoliko je popravila omajani ugled, čeprav ni bila prepričljiva. Po soočenju je najbolj je odmevala njena izjava, da se že leta bori proti korupciji znotraj hrvaških varnostno-obveščevalnih služb. Ost njene izjave je letela na vlado bivšega premierja Milanovića, čeprav gre za sojenje nekdanjim vodilnim v vojaški varnostno-obveščevalni službi (VSO) zaradi poneverbe iz časov, preden je Milanović prevzel oblast.
V nasprotju s svojim prvim mandatom, ko se je pogosto spogledovala s skrajno desnico, je Grabar-Kitarovićeva tokrat poskušala zagovarjati bolj desnosredinska stališča. Ni nasprotovala pravici do splava, čeprav ni bila povsem odklonilna do ustaškega pozdrava. Zdi se, da je nameravala soočenje izkoristiti tudi za to, da bi se širšemu občinstvu predstavili še drugi predsedniški kandidati, ki bi morda lahko njenima glavnima tekmecema Milanoviću in Škoru odškrnili kakšen odstotek glasov.
Opazna Milanovićeva kilometrina
Milanović je suvereno, kot izkušeni politik, ponovil svoja znana stališča. Ni se spuščal v večje verbalne spopade, v katerih bi na plano prišel njegov nepredvidljivi značaj, ki mu je v javnosti več škodil, kot koristil. Po oceni večine hrvaških analitikov in komentatorjev sta z Grabar-Kitarovićevo pustila najboljši vtis, čeprav ni prišlo do njunega odprtega spopada. V javnomnenjskih raziskavah tudi po soočenju še naprej ostajata glavna kandidata za drugi krog.
Nezanesljivi Škoro
Privrženci Škora so se nadejali, da bo njihov kandidat na krilih krepkega vzpona v javnomnenjskih raziskavah zasenčil vsaj Grabar-Kitarovićevo, a s svojim nezanesljivim, skorajda prestrašenim nastopom težko da je pridobil nove podpornike. Vnovič je izpostavil svoja konservativna in desničarska prepričanja, ko gre za prepoved splava, spolno usmerjenost in toleranco do ustaškega pozdrava, za televizijsko soočenje pa dejal, da gre za »jalovo« razpravo in »bičanje mrtvega konja« oziroma za »slabo režirano predstavo« v prid Grabar-Kitarovićeve. Nastop Škora je ocenjen kot veliko razočaranje, sploh glede na njegove bogate voditeljske televizijske izkušnje in estradne nastope.
Škora je od začetka soočenja ostro napadala predstavnica levice Katarina Peović predvsem zaradi njegove izjave, da bo kot predsednik države pomilostil vojnega zločinca Tomislava Merčepa. Peovićeva ni bila prizanesljiva niti do drugih predsedniških kandidatov, Milanoviću je očitala, da ni iskreni levičar. Vprašljiv pa je doseg njene bojevite retorike z aktivističnim diskurzom demokratičnega socializma 21. stoletja.
Soočenje je svojimi »troli« osvežil neodvisni kandidat in avtor angažiranih dokumentarnih filmov Dario Juričan, ki se je vmes preimenoval v Milana Bandića. V ironičnem in sarkastičnem tonu si prizadeva »za družbo korupcije«, ki jo je po njegovem mnenju treba zapisati v hrvaško ustavo, da bo dosegljiva vsem državljanom. »Korupcija vsem, ne samo njim« je njegovo geslo. Kljub ironičnemu prizvoku so bila njegova sporočila zelo resna.
Korupcijo so vsi po vrsti obsodili tudi drugi kandidati, izmed katerih javnomnenjske raziskave vsaj teoretične možnosti za priključek vodilnemu trojčku napovedujejo neodvisnemu poslancu v evropskem parlamentu Mislavu Kolakušiću, ki je volitve predsednika Hrvaške primerjal z »izbiro najdražje hostese na svetu« glede na omejena predsedniška pooblastila. Sam bi vso oblast skoncentriral v svojih predsedniških rokah.
