Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, bi lahko strnili v pregovor zmago bivšega hrvaškega premierja in kandidata največje opozicijske stranke SDP Zorana Milanovića v prvem krogu hrvaških predsedniških volitev. Milanović je največ pridobil z velikim razkolom znotraj konservativnega volilnega bazena, v katerem je večina hrvaških volilcev, ki so razporejeni od desne sredine do skrajne desnice. Potencial tega bazena sta pokazala hrvaška predsednica in kandidatka HDZ Kolinda Grabar - Kitarović ter neodvisni kandidat Miroslav Škoro, ki sta skupaj dobila več kot 51 odstotkov glasov. Udeležba je bila 51,2-odstotna, volilno pravico je imelo nekaj več kot 3,8 milijona ljudi.
Tesen volilni troboj je pokazal razdeljenost Hrvaške na tretjine. Milanović je prepričljivo zmagal v območjih na jugo- in severozahodu države, kjer ima SDP največ privržencev. Pričakovano je slavil v Zagrebu in na Reki, stranki je »vrnil« tudi Split, kjer je po polomu SDP na lokalnih volitvah na oblasti HDZ. Dobil je tudi največ glasov v Zadru, kjer je prav tako na oblasti močna struja HDZ. Za Osiječanom Škorom pa je drugi po številu glasov tudi v Osijeku. Grabar-Kitarovićeva je bila premočna na območju Karlovca, Like in Dalmacije, ki so tradicionalne trdnjave HDZ, a je Škoro presenetil v Slavoniji, ki je znana kot oporišče HDZ. Med večjimi hrvaškimi mesti je Grabar-Kitarovićeva zmagala v Šibeniku in Dubrovniku. Dobila je več kot polovično podporo Hrvatov v tujini, predvsem zahvaljujoč podpori Hrvatov v BiH.
Škoro (še?) ni podprl nikogar
Hrvaška predsednica pa je kljub bolečemu porazu v boju z Milanovićem lahko zadovoljna, da se je sploh uvrstila v drugi krog, saj je Škoro izpadel iz tekme za manj kot 42.000 glasov. Že v povolilnem nagovoru, med katerim je delovala utrujeno in brez žara, ki jo je krasil pred petimi leti, je naznanila, da se zaveda, da lahko brez pridobitve Škorovih volilcev na svojo stran pozabi na zmago proti Milanoviću. Pohvalila je Škora kot svojega »sokandidata« in pozvala k enotnosti njunih ideološko sorodnih volilcev ne glede na razlike v prvem krogu. Tako je med vrsticami povedala, da imata s Škorom istega političnega nasprotnika, Milanovića. Namen je jasen: dobiti glasove tistih, ki si v predsedniškem uradu ne želijo »rdečega«.
Škoro svojim volilcem ni priporočil, koga naj volijo v drugem krogu, ker se že pripravlja na ustanovitev politične platforme za parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma jeseni prihodnje leto. Pričakovati je, da bo del Škorovih volilcev v drugem krogu 5. januarja ostal doma, zlasti tisti, ki si želijo konec političnega duopola HDZ-SDP na Hrvaškem. Na volišča pa se bodo odpravili tisti Škorovi volilci, ki si ali srčno želijo poraz Grabar-Kitarovićeve in HDZ ali pa Milanovića doživljajo kot rdečo cunjo.
Sam sebi največji sovražnik
Čeprav preprosta volilna matematika seštevanja glasov, ki sta jih dobila Grabar-Kitarovićeva in Škoro, daje prednost aktualni predsednici v drugem krogu, pa je treba upoštevati tudi psihološki in politični kapital zmagovalca prvega kroga, sploh ker so trendi s približevanjem prve volilne nedelje kazali pešanje podpore Grabar-Kitarovićevi. Pomemben dejavnik je tudi osebnost kandidatov, ki je pogosto odločilna na volitvah, kot so predsedniške, kjer se bolj voli osebo kot stranko. Milanović se zaveda prednosti, ki jo nedvomno uživa zaradi svoje elokvence, in je že predlagal soočenje, na katerem bi se z Grabar-Kitarovićevo pogovorila o vseh pomembnih temah. Je pa Milanović pogosto plačal politično ceno zaradi bahavosti in prepirljivosti in se pokazal kot sam sebi največji sovražnik. Svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti je povzel s predvolilnim sloganom Predsednik z značajem. V kampanji je vendarle pokazal, da lahko obvlada svoj značaj. S premišljeno in nevsiljivo držo je bil najbolj prepričljiv med televizijskim soočenjem enajstih kandidatov. Vseeno pa bo za zmago v drugem krogu potreboval dodatno mobilizacijo volilcev na levi strani političnega spektra, kakor tudi več glasov s sredine in celo desne sredine, vključno s Škorovimi volilci. V kampanji je Milanović pokazal veliko energije in ambicij, da bi spremenil stanje na Hrvaškem v okviru pooblastil predsednika države. Ima tudi značaj odločnega vodje, a mnogi niso pozabili, da ni izpolnil premierskih pričakovanj med štiriletnim mandatom v Banskih dvorih. Na tem bo verjetno predvolilno strategijo gradila Grabar-Kitarovićeva. Mogoče pa je tudi, da bo v nedeljo 5. januarja zmagal tisti, ki bo manj razdražil volilce.
