Evropske voditelje je ob prihodu na decembrski vrh EU čakal jasen opomin, o čem bodo razpravljali. Okoli 30 aktivistov okoljevarstvene organizacije Greenpeace se je povzpelo na pročelje sedeža evropskega sveta in izobesilo velik transparent z napisom Podnebna kriza. Evropski voditelji se sicer niso posvetovali o razglasitvi izrednih podnebnih razmer, ki jih je pred tednom dni že razglasil evropski parlament. Tik pred današnjim koncem podnebnega vrha COP25 v Madridu so odločali o tem, ali bodo sprejeli strateški cilj, da postane EU do leta 2050 ogljično nevtralna.
To je sicer eden od temeljnih ciljev osnutka zelenega dogovora, osrednje prioritete nove komisije Ursule von der Leyen, ki ga je predstavila v sredo. Zakonodajne predloge za posamezna področja bo komisija predstavila v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Ob včerajšnjem začetku dvodnevnega vrha pa ni bilo jasno, ali se bodo države obvezale k takšnemu cilju, saj bi to pomenilo, da morajo v svojih gospodarstvih in sistemih energetske preskrbe uvesti hitrejše in korenitejše spremembe.
Trojica držav s pridržki
Že poleti so imeli evropski voditelji na mizi enak cilj – da postane EU do sredine stoletja ogljično nevtralna. Vendar so ta cilj takrat blokirale Poljska, Češka in Madžarska, saj so se zbale negativnih posledic za njihova gospodarstva in življenjski standard prebivalstva. Ob prihodu na vrh so premierji vseh treh držav postavljali pogoje za podporo ambicioznemu podnebnemu cilju Unije. »Ne moremo dovoliti, da revni ljudje in revne države plačajo stroške boja proti podnebnim spremembam. Dobiti moramo jasna finančna zagotovila in o teh smo se pripravljeni pogajati,« je dejal madžarski premier Viktor Orban in pristavil, da se mora kritika uporabe jedrske energije končati, saj brez nje prehod na trajnostno naravnano evropsko gospodarstvo ni mogoč.
»Imeti moramo jasna zagotovila, da nam ne bo nihče preprečil gradnje jedrskih elektrarn,« je svoj pogoj navedel češki premier Andrej Babiš. V naslednjih dvajsetih letih bi želeli 50 odstotkov v termoelektrarnah pridobljene energije zamenjati z obnovljivimi viri oziroma jedrskimi elektrarnami. Energetska tranzicija jih bo stala od 30 do 40 milijard evrov. Skoraj petnajstkrat več (505 milijard evrov) pa naj bi stroški prehoda po zagotovilih poljskega premierja Mateusza Morawieckega znašali za Poljsko, katere energetska oskrba temelji predvsem na termoelektrarnah. Z njimi pokrivajo kar 80 odstotkov energetskih potreb. Država ne more pristati model prehoda na zelene vire energije, ki bi škodil poljski družbi, je pristavil.
Financiranje tudi za jedrsko energijo?
Premier Marjan Šarec je ob prihodu na vrh dejal, da Slovenija podpira cilj EU, vendar se zaveda, da ga bo težko doseči. To po njegovih besedah ob delovanju TEŠ 6 ne bo mogoče, zato so začeli razpravo o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Za prehod v zelena gospodarstva EU pripravlja nov finančni mehanizem – sklad za pravično tranzicijo. Z njim nameravajo v prihodnjem evropskem proračunu 2021–2027 preko kohezijske politike in posojil Evropske investicijske banke nameniti 100 milijard evrov za investicije v zeleno tehnologijo in krožno gospodarstvo. Države pa bi za trajnostni prehod morale nameniti tudi lastna sredstva.
Prav s tem novim skladom, katerega delovanje bo komisija razgrnila šele v začetku januarja, so poskušali Poljsko, Češko in Madžarsko prepričati, da opustijo svoje zadržke do ogljične nevtralnosti. Toda luksemburški premier Xavier Bettel je svaril, da sredstev iz tega sklada ne bo mogoče uporabiti za gradnjo jedrskih central. Podobno stališče zagovarjata Nemčija in Avstrija. A po drugi strani je francoski predsednik Emmanuel Macron ocenil, da je jedrska energija del energetske tranzicije. Pogajanja o evropskem podnebnem cilju je dodatno otežilo dejstvo, da se države članice še niso pogodile o novem sedemletnem evropskem proračunu. Zato se tudi ne ve točno, koliko sredstev bodo namenile za politike zelenega dogovora.
